"Znal ni nič drugega kot dober dan. Vse drugo je govoril v nemščini," je dejal bralec, ki je v Ljubljani kupil kavč, ob reklamaciji pa ga je na domu obiskal nemško govoreči serviser. Iz servisa so ga o prihodu serviserja obvestili v srbohrvaščini, serviser pa je govoril le nemško.

Dodal je, da sam govori malo nemško, zato sta se s serviserjem nekako sporazumela, vendar se nista mogla dogovoriti o podrobnostih popravila. Serviser je tudi zapisnik o reklamaciji sestavil v nemščini. "Nesprejemljivo se mi zdi, da je govoril le nemško," je poudaril bralec, ki zaradi nadaljnjega reševanja reklamacije ni želel biti imenovan.

Prevajajo po telefonu
Benjamin Marko, vodja servisnega centra za vse trgovine Rutar in Dipo v Sloveniji, je potrdil, da imajo za popravila oblazinjenega pohištva sklenjen dogovor z dvema evropskima servisoma. Pri enem imajo zaposlenega Slovenca, pri drugem, ki ga menda uporabljajo manj, pa ne. Kot je pojasnil Marko, je težava v tem, da imajo proizvajalci pogodbo o odpravljanju napak sklenjeno z enim ali drugim. "V Sloveniji kompetentnih ljudi za taka popravila ni," je zatrdil. Dodal je, da poskušajo strankam pomagati tako, da se obiska na domu udeleži zaposleni iz servisne pisarne ali pa simultano prevajajo po telefonu. Ob klicu iz servisa, kjer govorijo srbohrvaško, lahko stranka prav tako po telefonu pove, da nemško ne govori. Vendar jih o tem, da jih bo na domu obiskal nemško govoreči serviser, vnaprej ne opozorijo.

Kazen: do 40.000 evrov
"Tržna inšpekcija bo obravnavala primer, na katerega je opozoril vaš bralec," je zatrdila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Dodala je, da morajo podjetja pri nas tako po zakonu o varstvu potrošnikov kot po zakonu o javni rabi slovenščine poslovati v slovenskem jeziku. Po obeh zakonih je za neuporabo slovenščine zagrožena kazen od tri tisoč do 40 tisoč evrov za pravno osebo ter od 1.200 do štiri tisoč evrov za odgovorno osebo pravne osebe.