V Ljubljani v bližini avtobusne postaje Maroltova na Vojkovi cesti za Bežigradomže skoraj deset let stoji semafor, ki je sam sebi namen in nikomur ne prižiga rdeče ali zelene luči. Prebivalci bližnjega naselja BS3 so nam povedali, da vse od njegove postavitve leta 2015, ko so ga postavili v sklopu gradnje objekta Stožic, kjer je predviden uvoz in izvoz iz omenjenega objekta, semafor ne deluje. Semaforizirano križišče je tam sicer urejeno od leta 2010.

Na Mestno občino Ljubljana smo naslovili vprašanje, kje se skriva razlog za nedelovanje omenjenega semaforja in ali morda že obstaja načrt za njegovo odstranitev.

Foto: Anže Petkovšek semafor Na MOL so nam odvrnili, da semafor res nikoli ni deloval, "saj v trenutnem stanju na terenu ni potrebe po tem". Kot je razvidno iz zgornjega videoposnetka, je zaradi izboljšanja varnosti v prometu trenutno nastavljen na programu za utripajočo rumeno luč kot opozorilo na prehod za pešce in druge prometne okoliščine. "Razlog, da ne deluje v polni funkciji (določanje prednosti glede na barvo luči, krmiljenje in usmerjanje prometa), je nedokončanje del na uvozu in izvozu iz načrtovanega nakupovalnega središča," pojasnijo na ljubljanski občini.

• Bo treba menjati prometno signalizacijo?

Ker še vedno pričakujejo, da bodo zasebni del Centra Stožice dokončali in bo takrat tudi semaforska oprema delovala skladno z osnovnim namenom, njene odstranitve trenutno ne načrtujejo. Dodajo, da so stroški delovanja dotičnega semaforja, ki ne deluje v polni funkciji, zanemarljivi.

V MOL več kot 250 semaforiziranih križišč

Skok v preteklost: v Sloveniji smo se prvega semaforja razveselili decembra 1957, ko je začel delovati ravno v Ljubljani. Na napetih žicah je visel nad križiščem Gosposvetske, Celovške in Prešernove ulice pri Delavskem domu. Podlaga za postavljanje prometne signalizacije sicer izvira iz prometne ureditve, ki jo odrejajo upravljavci cest, pri čemer mora rešitev posamezne prometne ureditve izhajati iz pravil cestnega prometa ter dejanskega stanja ceste in stanja v območju ceste.

Foto: Saša Despot prehod za pešce Na območju ljubljanske občine za vzdrževanje več kot 250 semaforiziranih križišč ter semaforiziranih peš prehodov skrbi Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT). 

 Slovenska prestolnica se je po zgledu Zagreba nedavno razveselila tudi nove oblike semaforja. Njegova prednost je, da sveti na pločnik tik pred prehodom za pešce in s tem dodatno opozarja potencialno neprevidne udeležence v prometu. Zaradi horizontalne signalizacije lahko rdečo luč namreč opazijo s perifernim vidom na pločniku tudi tisti, ki so pred prečkanjem ceste preveč zatopljeni v svoje mobilne naprave.

Foto: Anže Petkovšek Semafor na Dunajski Ne gre oporekati, da je zaradi porasta uporabe mobilnih naprav v današnjem svetu to zagotovo dobrodošla pridobitev, ki bo pripomogla k večji varnosti v prometu. Prav opozarjanje udeležencev cestnega prometa na različne nevarnosti, naznanjanje omejitev, prepovedi in obveznosti, ter sporočanje potrebnih obvestil za varen in neoviran promet je glavna vloga prometne signalizacije. 

Slovenija Velika novost na ljubljanskih cestah

Je v Sloveniji preveč prometne signalizacije?

Na spletnem portalu Predlagam vladi je bralec že leta 2021 odprl debato o (pre)velikem številu prometne signalizacije v Sloveniji. "Zdi se, kot da vlada anarhija in da je vse skupaj prirejeno le za izdelovalce prometne signalizacije in ustvarjanje njihovih rednih prihodkov. Vsekakor bi želel predlagati, da se zmanjša okoljska obremenitev s postavitvijo prometnih znakov, predvsem pa tudi zniža proračun za tovrstne namene," sta se glasila pomislek in predlog državljana.

Tako te oberejo samo v Ljubljani

Ministrstvo za infrastrukturo mu je takrat odgovorilo, da predpis s področja prometne signalizacije in prometne opreme na cestah iz leta 2015 sledi trendu čiščenja "cestnega gozda", ki je poznan tudi v naših sosednjih državah. "Na podlagi novih rešitev, ki jih omenjeni predpis prinaša, naj bi se v prehodnem 10-letnem obdobju odstranila vsa nepotrebna prometna signalizacija, pri novih postavitvah pa izrecno upoštevale nove rešitve," so obljubili.

Foto: Andrej Leban Prometna signalizacija, prometni znaki, križišče V odgovoru so še zapisali, da zmanjšanje obsega prometne signalizacije na cestah ni dopustnost temveč zahteva aktualne regulative na področju prometne signalizacije. "Izvajanje teh določb, ki predstavljalo načelo 'manj je več', pa je odvisna od kreativnosti in strokovnosti upravljavcev cest, ki o tem odločajo. V končni fazi tudi od pristojnih inšpekcijskih služb, ki to področje nadzirajo," so bili jasni na infrastrukturnem ministrstvu. 

dezurni@styria-media.si