Urad za Slovence po svetu je doslej prejel 17 prošenj za repatriacijo iz Venezule, ki skupno zajemajo 53 oseb. 22 oseb že v celoti izpolnjuje pogoje za preselitev v Slovenijo. In čeprav so prošnje za preselitev iz Venezuele, kjer živijo v hudem pomanjkanju, na Slovenijo naslovili že aprila, bodo možnost za preselitev dobili šele z današnjim dnem.

Devet mesecev po prvih prošnjah vlada sprejela akcijski načrt 

Vlada je namreč danes, devet mesecev po tem, ko je prejela prve prošnje slovenskih državljanov oziroma ljudi slovenskega porekla iz Venezule, sprejela akcijski načrt, s katerim opredeljuje način postopka obravnave vlog, izdaje odločb, organizacijo namestitvenih kapacitet in prevoz iz Venezuele v Slovenijo. Prve preselitve naj bi se začele novembra letos. "Prihod ni odvisen samo od nas, ampak tudi od njih, kako hitro bodo lahko zapustili domove, si uredili dokumente," pravi državna sekretarka v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec. 

Ob predpostavki, da se bo v Slovenijo v naslednjih treh letih preselilo 70 oseb, bo to državo stalo slaba dva milijona, večinoma pa bodo morala sredstva zagotoviti pristojna ministrstva. 

Največ jih bo živelo na Dolenjskem

Slovensko državljanstvo ni pogoj za repatriacijo v Slovenijo, prosilci pa morajo biti osebe slovenskega porekla. Status oziroma pravice repatriirane osebe, s katerimi jim je zagotovljena socialna pomoč in bivanje, veljajo 15 mesecev.

Največ težav pri pripravah na preselitev je imel Urad za Slovence z iskanjem ustreznih kapacitet, saj Slovenija prehodnega doma za ta namen nima. Slovenci iz Venezuele bodo tako živeli predvsem pri zasebnikih in sorodnikih. Po besedah Belčeve jih bo največ na Dolenjskem, prebivali pa bodo tudi v Postojni in na Gorenjskem. Šestnajst prosilcev, ki so vsi člani iste družine, že ima zagotovljeno bivanje pri sorodnikih.

Po uradnih podatkih v Venezueli, ki jo že več let pretresa gospodarska, politična in družbena kriza, živi 335 slovenskih državljanov oziroma do tisoč ljudi slovenskega rodu.

Prihajajo tudi deficitarni poklici

Belčeva je prepričana, da bodo prosilci pri preselitvi v Slovenijo doživeli kulturni šok. "Priseljevanje teh ljudi je kulturni šok za njih, predstavljajte si, da moraš tam pustiti vse premoženje," pravi Belčeva. "Poskušamo jih namesti v kraje, kjer je večja možnost za zaposlitev in kraje, kjer izhajajo njihovi predniki."

Večina bo začela obiskovati tečaj slovenskega jezika, saj slovensko ne znajo. So pa med njimi tudi zdravniki, kemiki in računalničarji. Ker gre za deficitarne poklice v Sloveniji, naj bi jim podjetja že izkazala interes za zaposlitve. 

Status po 15 mesecih poteče

Po 15 mesecih, ko status repatriirane osebe poteče, bodo osebe s slovenskim državljanstvom imele enake pravice in pogoje kot drugi državljani. Osebe, ki državljanstva nimajo, so pa slovenskega rodu, si lahko uredijo status Slovenca brez državljanstva, njihovi partnerji, ki niso slovenskega rodu pa bodo obravnavani v skladu z zakonom o tujcih, pojasnjuje Belčeva. 

dezurni@zurnal24.si