Ameriška morska znanstvenika Christine Huffard in Roy Caldwell sta z raziskavami na obali indonezijskega otoka Sulavesi zbrala zanimive podatke o spolnem življenju hobotnic. Osredotočila sta se na vrsto Abdopus aculeatus, eno izmed 300 vrst rodu hobotnic.

Hobotnice mačoti
Osvajanje in ljubosumnost sta po navedbah strokovnjakov dve povsem naravni sestavini socialnega življenja hobotnic. Samci si vzamejo precej časa, da si izberejo samico, ko pa jo najdejo, jo čuvajo kot punčico svojega očesa. Če se njegovi samici želi približati kakšen tekmec, ga izvoljeni partner poskuša odgnati z zamahi lovk. Tako kot samci naravne vrste Homo sapiens so tudi samci hobotnic nadvse iznajdljivi pri lovu na svojo družico. Znanstvenika sta opazila samce, ki so se prihulili k morskim tlom in poskušali skriti rjave črte na telesu, ki izdajajo njihov spol. Mimo plavajočim samicam so ustvarili napačen vtis o svojem spolu, nato pa planili in jih priklenili k sebi.

"T elesna velikost je glavna privlačnost samic hobotnic," pravi Caldwell. Po njegovih besedah si samci želijo oploditi čim večjo samico, saj bo ta izlegla največje možno število jajc. Ko je samica oplojena, izvali jajčeca in jih navadno shrani na strop svojega podvodnega bivališča. Jajčeca pa niso ves čas tam, saj jih samica občasno odnese ven v morje, da jih sončni žarki, ki prodirajo v vodo, prečistijo. Mladiči se izležejo po enem mesecu.

"S polni odnos je ključnega pomena v življenju sleherne hobotnice. Nekaj mesecev po spolnem aktu namreč tako samec kot samica umreta," dodajata znanstvenika.