Podporo Sekolcu so napovedali v poslanskih skupinah SD, DeSUS, LDS, Zares in SNS. Podprli ga bodo tudi štirje od petih nepovezanih poslancev in poslanec madžarske narodne skupnosti. Prepričani so, da gre za kvalitetnega kandidata, ki je kvalificiran za nalogo.

O podpori se še niso odločili v SLS. Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik je v sporočilu za javnost zapisal, da pričakujejo, da bodo slovenskega arbitra "podprli tisti, ki so podprli tudi ta za Slovenijo preveč tvegani arbitražni sporazum in takšen način reševanja problematike slovensko-hrvaške meje". Menijo, da bi bilo najprej treba ustrezno določiti predmet spora.

O tem, da bi bilo treba zapisati drugačno opredelitev predmeta spora, so prepričani tudi v SNS. Predsedniku so izročili dokument, v katerem je zapisano, da bi moral predmet spora biti "meja med subjekti mednarodnega prava (slovenskih dežel), ki so pod vodstvom narodnega sveta 1. decembra 1918 vstopile v južnoslovansko kraljevino, s preostalim teritorijem te države, vključno z mejo med županijo Zala in županijo Varaždinsko na reki Drava, kakor jo je opredelil sporazum v Trianonu leta 1920".

SDS: Odločitev po volitvah

Posveta se ni udeležil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Razlog za neudeležbo je po njegovih besedah v tem, da predsednik že več kot leto dni ni odgovoril SDS na nekaj njihovih vprašanj. V SDS sicer menijo, da o slovenskem arbitru ne bi smeli odločati pred verjetnimi predčasnimi volitvami.

Kandidaturo Sekolca sta podprla tako vlada kot sodni svet. Po posvetih naj bi Türk njegovo kandidaturo poslal v Državni zbor (DZ), kjer bo moral Sekolec dobiti podporo večine vseh poslancev, torej najmanj 46. O tem bi v DZ lahko odločali na redni seji, ki se bo začela 19. septembra, mora pa o tem odločiti mandatno-volilna komisija.