Sejo je namreč dopoldne prekinil predsednik DZ Pavle Gantar, saj je bilo na njej navzočih le 40 poslancev. Opozicija je sejo, ki jo je sama sklicala, obstruirala. Razlog je bil to, da je bilo na točko dnevnega reda namesto zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o sodniških plačah, uvrščena zahteva DZ, da ustavno sodišče presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve zakona nastale protiustavne posledice.

DZ bi moral na izredni seji najprej odločati o zahtevi za razpis referenduma o sodniških plačah, šele nato pa bi lahko odločal o ustavni presoji te zahteve, je na kolegiju predsednika DZ dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Kot je omenil, je predsednik DZ na aprilski seji o identični zadevi odločil drugače kot sedaj. Gantar pa je menil, da bi kršil poslovnik in zakon, če bi dal na dnevni red seje zahtevo za referendum.

Opozicija za sodnike zahtevala referendum
Poslanci SDS in SNS so namreč vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in noveli zakona o sodniški službi, ki sodniške plače usklajujeta z odločbo ustavnega sodišča. Koalicijske poslanske skupine pa so predlagale, da se zahteva za razpis referenduma vloži v presojo ustavnemu sodišču.

Tanko je pojasnil, da mora predsednik DZ na osnovi referendumske zahteve sklicati sejo. Po njegovem mnenju ne more nihče spremeniti točke, kot je bila vložena.

Poslanke in poslanci bodo tako najprej odločali, ali naj zahtevo za referendum vložijo na ustavno sodišče. To naj bi presodilo, ali bi z odložitvijo oziroma zavrnitvijo obeh novel lahko nastale protiustavne posledice. Če pa takšen sklep ne bo sprejet, bo moral državni zbor referendum razpisati.