"Banke smo se prečistile, javni sektor se je pa oddaljil, pravice na pravice na pravice, kdo bo to financiral, potrebujemo energijo, nehajmo bluzit pa začnimo delat. Slovenija je raj na zemlji, moramo pa biti pragmatični, ne more ena obskurna skupina ljudi blokirati projektov nacionalnega pomena, tudi kakšno kmetijsko zemljišče bo treba kdaj žrtvovati, naj se plača ustrezna odškodnina. Ne more biti razvojna os celotne regije talka dveh posameznikov ali ljudi, ki tam sploh ne živijo," je na današnji bančni konferenci izpostavil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

"Obiskal sem črpalno hidroelektrarno Avče, povedali so mi, da bi bilo možno pri nas zgraditi še dve, da pa je to z vidika umeščanja v prostor mission impossible (nemogoča naloga, op. a.). Imamo jedrsko elektrarno, prebivalci Krškega jo podpirajo, ne vem, zakaj referendumski december ni bil izkoriščen za referendum o drugem bloku, to je največja izgubljena priložnost v zgodovini, to je bil idealen čas. Če niste za, povejte, ampak to pomeni, da bomo morali radikalno spremeniti način bivanja in pričeti živeti kot naše babice. Moja babica ni gledala televizije, ni imela mobitela in ni kupila ničesar, česar ni res potrebovala. To bi pomenilo, da se umikamo iz potrošniške družbe. Brez energetskih objektov ni energetskega prehoda. Če ne podpiraš nuklearke, povej, kako bomo nadomestili en gigavat v pasu, kaj bomo delali, bomo vsi učitelji? Če bi radi živeli kot zdaj, moramo dovoliti kakšno hidroelektrarno, vetrno elektrarno, drugi blok nuklearke," je v svojem neposrednem slogu povedal šef NLB. 

V bankah je 40 odstotkov manj zaposlenih, kaj pa v javnem sektorju?

"Čas je za akcijo, sredstva imamo, potrebujemo resne razvojne odločitve pri razvojnih projektih. Kreditno pogodbo za drugi tir smo podpisali leta 2009, pa niti evro še ni bil črpan. To se zgradi v šestih mesecih, mi pa gradimo deset let. Kaj bo s tretjo razvojno osjo, dajmo umestiti energetske objekte, če ne gre drugače, pa s posebnim zakonom," je pozval Brodnjak.

"Banke imamo zgodovinski dobiček? Ja, po več letih izgub, potem pa dolgo nismo imeli niti šest odstotkov donosa na kapital. Imamo 40 odstotkov manj zaposlenih, koliko manj jih je v javnem sektorju? Treba je delati, ne samo zahtevati, zdravniki v zasebnem sektorju delajo trikrat več kot v javnem. Plačajte jih v javnem enako kot v zasebnem javnem in naj delajo krat tri. Naj učitelji delajo dve uri več na dan, pa jih ne bo več premalo, saj imajo dva meseca počitnic," je bil oster Brodnjak. "Helikopterski denar je zgodovinska potuha, pripelje do štrajka na štrajk," je dodal.

"Slovenci smo Rogla, Boskarol in Akprapovič"

"Dajmo 49 odstotkov energetskih podjetij na borzo, tudi mednarodni kapital lahko pritegnemo, izboljšalo se bo korporativno upravljanje. S tem denarjem bi z lahkoto financirali energetski prehod. Železnice so alternativa letalskemu prevozu, devet ur rabim do Dunaja, v Franciji bi potreboval za tako razdaljo dve uri. Imeli bi standard, nismo pripravljeni nič narediti. Slovenci smo Rogla, Boscarol, Akrapovič, po njih se zgledujmo, ne po jamračih," je pozval navzoče in vso javnost.

Dotaknil se je tudi visoke obdavčitve plač v Sloveniji. "88 informatikov smo zaposlili v Srbiji, naslednje leto jih bomo še 50. Moja plača bi bila na Hrvaškem neto 50 odstotkov višja, direktorji pomembnih družb se pogovarjajo o prenosu razvojnih oddelkov in tudi sedežev družb iz Slovenije," je opozoril. Ob pomanjkanju delovne sile pa se je vprašal, ali smo pripravljeni, da bo v slovenskih vasicah dišalo po kariju.

Foto: Anže Petkovšek Bančna konferenca

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je napovedal, da se bodo obresti še zviševale. "Ključen makroekonomski izziv je povišana inflacija, v zadnjih mesecih se je nekoliko znižala. Sprva je bila spodbujena z enkratnimi zunanjimi dejavniki, zdaj se težišče dejavnikov prenaša na domače dejavnike, visoko domače povpraševanje, rast plač, smo med tistimi državami, kjer so podjetja bolj izkoristila visoko inflacijo in zvišala cene, to inflacijo pri nas dela bolj trdovratno," je povedal Vasle.

Štiri leta čakamo, da dobimo neko dovoljenje ali presojo vplivov na okolje, tehnologija, v katero želi podjetje investirati, je v tem času že zastarela. Ker sem veliko med gospodarstveniki, sem optimistična, je pa frustrirajoče, ko se argumentov in zdravega razuma ne upošteva. Preveč strokovnih odločitev je prepuščenih politiki, tukaj sem manj optimistična.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS

"Lani smo povsem obrnili denarno politiko, po zagotavljanju likvidnosti in negativnih obrestih smo prišli v kampanjo hitrega zviševanja obrestnih mer. Za umirjanje inflacije proti dvema odstotkoma bodo potrebni dodatni dvigi, moje pričakovanje je, da bomo še pred poletjem nadaljevali z poviševanjem, najverjetneje z nekoliko nižjim zviševanjem kot doslej. Kaj bo v zadnjem četrtletju, bo odvisno od tega, kako se bo gibala inflacija in kako bodo ukrepale druge ekonomske politike," je povedal Vasle. Dodal še je, da se je letošnje leto začelo brez velikih pretresov, kaže, da se bo Slovenija izognila recesiji, nezaposlenost pa je rekordno nizka.

Obrestni pogoji so normalni, ne pa visoki, stanovanjsko posojilo za 1,5 odstotka ni normalno, 4,5-odstotna obrestna mera, ki je zdaj, je normalna. Projekti, ki ne prenesejo pet odstotkov stroškov za financiranje, niso vzdržni. Sprašujemo se, zakaj banke ne plačujejo višjih obresti. Morali bi se vprašati, zakaj Slovenci varčujejo izključno v depozitih in v nepremičninah, zakaj nismo uspeli razviti kapitalskega trga.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

"Običajno je potrebno med 18 do 24 mesecev, da se v gospodarstvu v celoti pokažejo rezultati višjih obrestnih mer, kreditna aktivnost se je začela umirjati," je še povedal Vasle in dodal, da je v Sloveniji prenos višjih obresti na obresti za depozite med nižjimi v Evropi.

Opozoril je še, da zdaj takšno ukrepanje kot ob zadnji krizi, ko so centralne banke obresti znižale v negativne in trge zalile z denarjem, ni več možna. "Takrat je bila inflacija izjemno nizka, prenizka, zato smo lahko ukrepali s takšnimi ukrepi, zdaj tako obširna pomoč ne bo mogoča, zato mora vsak sam pri sebi okrepiti svojo robustnost," je opozoril guverner. Znižanje obrestnih mer bi namreč zvišalo inflacijo, proti kateri se borimo.

Foto: Anže Petkovšek Bančna konferenca

Aleš Delakorda iz fiskalnega sveta je opozoril, da bi lahko izvedba visokih načrtovanih investicij države spodbudila inflacijo, nepričakovano visoka pa so tudi nakazila v sklade socialnega zavarovanja (za zdravstvo in pokojnine). "To smo pričakovali okrog leta 2030, ko se bo demografija še poslabšala, a se je trend začel stopnjevati že v času krize in se še stopnjuje, nekoč začasni ukrepi so se prelevili v trajne. Država si koplje jamo v javnih financah, še preden je udarila demografija," je opozoril in dodal, da bodo ideje za pokojninsko blagajno in dolgotrajno oskrbo velik izziv že na srednji rok. 

Banke lahko dajo za deset milijard evrov kreditov

"Redko slišiš toliko optimizma kot danes, sploh v Sloveniji, stanje je dobro in tudi obeti so dobri. Za finančno stabilnost je največje tveganje inflacija, v teh razmerah mora biti fiskalna politika restriktivna. Pri prebivalstvu je na srečo posojil z variabilno obrestno mero zelo malo, podjetja višja obrestna mera že obremenjuje. Pri nas imamo veliko depozitov, struktura ročnosti pa je kratka, obstaja tveganje, kaj se bo z njimi zgodilo. Menim, da so banke brez posebnih naporov sposobne financirati za deset milijard evrov projektov," je povedal viceguverner Primož Dolenc.

Mislim, da se ne premikamo dovolj hitro, ne vidim dovolj projektov, da bi izpolnili pričakovanja, ki jih imamo. Imamo ponudbo zelenih posojil, ampak za zdaj ni veliko povpraševanja.

John Denhof, predsednik uprave NKBM

"Prvi del leta smo imeli šele stare pogodbe za energente, zato smo imeli rekordne dobičke, konec lanskega leta se je pokazalo, da upada proizvodnja materialov, rezultati prvih treh mesecev so od deset do dvajset odstotkov nižji, to je sto milijonov evrov davkov manj pobranih. Deset let smo zanemarili raziskave in razvoj novih tehnologij, tu imamo dolino smrti, proizvodnjo aluminija smo izgubili, upam, da je še čisto. Ne predstavljamo si Slovenije brez drugega bloka nuklearke, to je stabilen in cenejši vir od OVE. Odločitev bi bilo treba sprejeti včeraj. Treba se je odločiti, kompetentnih ljudi, ki bi to znali izpeljati, nam še ne manjka," je povedala direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.

dezurni@styria-media.si