Vremenoslovci že nekaj dni opozarjajo na sušo in nevarnost požarov v naravnem okolju, a kaj to pomeni za kmete in vrtičkarje, ki so ravno dobro začeli z delom na vrtu. "Na prvi pogled je prst res suha, a če malo prekopljemo, so globlje plasti vseeno še kar vlažne," pravi Tina Ternjak, diplomirana inžinerka kmetijstva in sovoditeljica oddaje Vrtičkanje. "Če je bila uporabljena zastirka, pa tudi površina ni pretirano suha."

Odloga opravil na vrtu ne priporoča, svetuje pa, da tla pred setvijo dobro zalijete in nato pokrijete z belo kopreno, da se vlaga zadrži. "V tem času posevke pokrivamo že zato, da jih zaščitimo pred mrazom," pravi Ternjakova. "Sama s sajenjem ne bi čakala, je pa potrebno, predvsem če gre za sadike brez koreninske grude, da jih zalivamo, preden se primejo."

• PREBERITE ŠE:  Balkonsko vrtičkanje za začetnike

Čas je primeren za sajenje solate, redkvice, graha. "Nekateri že sejejo tudi peteršilj, korenček, rukolo," pravi Ternjakova. "Tudi zgodnje zelje se lahko sadi, koleraba in cvetača." Z mamo pri sajenju upoštevata tudi lunin koledar, a se ga ne držita povsem. "Ko se nama stvari ujemajo, ga upoštevava, ne pa za vsako ceno," pravi Terjakova. "Če vidiva, da je lepa vremenska napoved in imava dobre sadike, jih posadiva, čeprav po luninem koledarju ni najbolj idealen čas. Bolje je, da gredo sadike v zemljo, kot da bi pretirano zavlačevali. A to je odločitev vsakega posameznika, nekaterim je ta način simpatičen." 

Foto: Profimedia Suša Previdno z apnenjem tal

Vlaga je potrebna tudi za nekatere vrste gnojenja. "Če se dognojujejo drevesa, potrebujemo vlago," pravi Ternjakova. "Midve z mamo največ uporabljava domač kompost, ki pa ni vezan na to, ali je dež ali ne."

Za suho vreme tudi ni primerno apnenje tal, a pri tem je, poudarja Ternjakova, v vsakem primeru potrebno biti previden. "Uporaba sredstev za apnenje je vezano na to, da imamo res kisla tla," poudarja Ternjakova. "Nekateri apnijo vsako leto, a bi jim svetovala, da prej izmerijo ph tal."

Da je površinski sloj tal suh opažajo tudi pri Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije. "Izredno toplo, suho in pogosto vetrovno vreme v marcu osušuje tla," pravijo pri KGZS.

"Meteorološka vodna bilanca, ki pomeni razliko med padavinami in izhlapevanjem, povsod po Sloveniji že kaže negativno sliko in zaloga vode v tleh se vztrajno zmanjšuje," pravijo pri Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije. "Glede na vremensko prognozo, ki kaže na pomanjkanje padavin tudi v nadaljevanju, pričakujemo še poslabšanje stanja, kar je potrebno upoštevati pri izvedbi agrotehničnih ukrepov na kmetijskih površinah."

Foto: Profimedia Suša Težave v celotni Sloveniji

Težave zaradi toplega in sušnega vremena se kažejo v celotni Sloveniji, saj je meteorološka vodna bilanca povsod po Sloveniji negativna. "Najmanj padavin v marcu je dobil severovzhodni del Slovenije, kjer je padlo le 15 mm padavin, kar je 10 odstotkov običajnih količin," pravijo pri KGZS. 

Dodajajo, da lahko z ustrezno obdelavo tal uspešno omilimo posledice suše, vendar je učinkovitost tega ukrepa močno odvisna tudi od strukture tal. "V letošnji suhi pomladi je pomembno, da v čim večji meri ohranimo vlago v tleh," pravijo pri KGZS. "Z nepravilnimi postopki obdelave tal (globoko oranje spomladi in puščanje odprte brazde) zapravljamo vlago iz ornice."

Da rastline bolje prenašajo sušo, je potrebno vsa leta ustrezno gnojiti na podlagi analize tal, zelo pomembna pa je zlasti optimalna prehranjenost rastlin s kalijem in cinkom. "V sušnih razmerah je dostopnost hranil za rastline onemogočena in zato se kljub gnojenju kmalu pokažejo motnje v prehranjenosti rastlin," razlagajo pri KGZS. 

Mehansko zatiranje plevelov

Priporočajo le mehansko zatiranje plevelov, s čim plitvejšo obdelavo tal, ko so pleveli še majhni. "Zatiranju s herbicidi se v sušnih razmerah izogibamo," pravijo pri KGZS in poudarjajo, da je v sušnih razmerah prepovedano kurjenje organskih ostankov na travinju in njivah.

Prav tako ni dovoljeno neustrezno globoko oranje, nujno je zapreti zimsko brazdo in površine le plitvo obdelati, nesmiselna sta uporaba granuliranih in živinskih gnojil, saj hranila iz gnojil v sušnih razmerah ne bodo delovala, ter trosenje apnenih gnojil, ker le ta v sušnih razmerah še bolj prizadenejo travno rušo. Gnojenje, apnenje in tudi dosejavanje trav in detelj v prazna mesta travne ruše je smiselno izpeljati šele ob večji količini padavin.

• PREBERITE ŠE: Intervju s Tino in Metko z nasveti za vrtnarjenje

dezurni@zurnal24.si