Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je ministra danes opozoril na več izzivov, predsednik zbornice Blaž Cvar pa je kot najbolj nujno izpostavil pomoč podjetjem v avtomobilski industriji in drugih panogah, ki so se znašla v težavah.

Kot je na seji odbora in pozneje v izjavi za novinarje v Ljubljani dejal Mesec, je osnutek zakona, ki bo vzpostavil stalno shemo subvencioniranja skrajšanega delovnika, "praktično spisan". Sprva je bilo po njegovih besedah mišljeno, da se bo shema aktivirala v primeru epidemije, naravne nesreče ali recesije, ob aktualni krizi pa so nato dodali še možnost aktivacije za posamezna podjetja, ki bi se znašla v težavah. Ta bi lahko oddala vlogo s podatki o upadu naročil in oceno o potrebnem času trajanja pomoči na Zavod RS za zaposlovanje.

Na OZS so pozvali k čimprejšnjemu sprejetju sheme. Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Marko Gorjak, sicer direktor Orodjarstva Gorjak, ki zaposluje 88 ljudi in se ukvarja s proizvodnjo orodij za avtomobilsko industrijo, je povedal, da so že začeli upokojevati tiste, ki izpolnjujejo pogoje za to, zaposlenim za določen čas pa ne podaljšujejo pogodb. Po najslabšem scenariju bi bili lahko v prihodnje, če shema ne bo sprejeta pravočasno, prisiljeni odpustiti od 20 do 30 odstotkov zaposlenih.

Mesec je ocenil, da bo predlog zakona za parlamentarno obravnavo pripravljen do konca leta, sprejet pa v začetku leta 2025.

Foto: Bor Slana/STA Luka Mesec Valentina Prevolnik Rupel

Obrtniki še vedno vztrajajo tudi pri spremembah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, o katerih se bodo skušali socialni partnerji dokončno uskladiti na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 6. decembra.

Minister je potrdil, da je najbolj problematičen 18. člen zakona, ki narekuje, kaj je treba vpisovati v evidence. Prej je po njegovih besedah vključeval osem točk, od lanskega novembra pa je predvideno še dnevno vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

Kompromisni predlog ministrstva ohranja dnevno evidentiranje prihoda in odhoda, briše evidentiranje odmora, za ostale podatke pa namesto dnevnega predvideva tedensko beleženje, je razkril.

Za OZS je, tako Cvar v izjavi za medije, pomembno, da se pri evidentiranju prihoda in odhoda z dela dogovorijo za evidentiranje bolj življenjskih intervalov, saj da preračunavanje minut pri ročnem vodenju prinaša administrativne napake oziroma nenamerne kršitve.

Foto: Profimedia Štempljanje

Zbrani predstavniki OZS so danes ministra vnovič opozorili tudi na neživljenjskost pravilnika o premeščanju bremen, ki je šel v uporabo 1. avgusta. Želijo si, da bi bilo to, kar je po pravilniku zdaj obvezno, priporočljivo, tako kot v Nemčiji. Mesec je sicer pravilnik do novega leta zamrznil, Inšpektorat RS za delo pa naj bi mu do konca tega tedna pripravil poročilo o njegovi izvedljivosti v praksi. Če bo treba, bo stekel socialni dialog o morebitnih popravkih, je obljubil.

Govora je bilo tudi o pokojninski reformi. Cvar je na seji upravnega odbora podčrtal, da gospodarstvo ne more pristati na nove obremenitve, ker te izhajajo že iz zakona o dolgotrajni oskrbi. V OZS se v luči iskanja novih virov zavzemajo za razbremenitev plač, saj da se bodo višje neto plače prek potrošnje oz. DDV prelile nazaj v proračun.

Mesec je v zvezi s pokojninsko reformo novinarjem dejal le, da njena priprava dobro napreduje in da bi lahko prvi del pogajanj uspešno zaključili do novega leta. Na seji pa je izpostavil, da so potrebe po novih davkih ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod, saj se kot družba staramo.

Zbrani so spregovorili še o bolj fleksibilnem zaposlovanju, denimo upokojencev, tako da delo te skupine ne bi bilo tako omejeno, o čemer se je minister pripravljen pogovarjati. Naklonjen je tudi razbremenitvi starejših zaposlenih. V sklepnem obdobju dela bi jim omogočil, da oddelajo 80 odstotkov delovnika, za to dobijo 90 odstotkov plače in 100 odstotkov prispevkov, pri plačilu katerih naj bi lahko sodelovala država. Prav tako je bilo med izzivi omenjeno lažje zaposlovanje tujcev pri zaupanja vrednih delodajalcih, posledično pa še potreba po ustrezni integraciji teh migrantov.

dezurni@styria-media.si