“Smo in nismo usklajeni,” je dan pred nadaljevanjem razprave o družinskem zakoniku v državnem zboru dejal Borut Sajovic, vodja poslanske skupine LDS. Če se bo koalicija tik pred zdajci uspela uskladiti, bo odbor za delo, družino in socialne zadeve danes razpravljal o kompromisnem predlogu družinskega zakonika, ki uvaja spremembe glede definicije zakonske zveze in možnosti posvojitev istospolnih parov – najbolj spornem členu za konzervativni del družbe.
Definicija. Družinski zakonik je v državnem zboru od decembra 2009, v 22 urah razprav je matični odbor pri tretjem od skupno 302 členov. Definicija družine kot skupnosti enega otroka z enim ali dvema staršema je že sprejeta.
Korakanje nazaj
Istospolni pari glede na kompromisni predlog ne bi več imeli splošne pravice do posvojitve otroka, pač pa bi ga lahko posvojili le, če je eden od partnerjev tudi biološki starš. V SD pravijo, da je kompromisni predlog potreben, da bi omogočil sprejetje družinskega zakonika, ki v številnih drugih delih ureja pravice otrok. Kot pravi Dejan Levanič, pa niso prepričani, ali se bodo, četudi kompromis sprejmejo v parlamentu, izognili referendumu in s tem padcu zakona.
“Menili smo, da so največji problem nasprotnikov družinskega zakonika posvojitve otrok v istospolne skupnosti, zdaj pa naenkrat to ni več problem, zdaj je problem definicija družine. Nasprotniki družinskega zakonika ne priznavajo, da je enostarševska družina družina,” razlaga Levanič.
Potrditev še v ustavi
Zdaj predvidene opredelitve zakonske zveze kot skupnosti dveh oseb v “kompromisnem” zakoniku ni več. Zakonska zveza bo skupnost med moškim in žensko, partnerska skupnost dveh istospolnih pa bi imela enake pravne posledice kot zakonska zveza. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok od poslancev zahteva nadgraditev definicije v ustavi – 53. členu naj se doda, da je namen zakonske zveze v zasnovanju družine.