Menijo, da je 780 milijonov za vojsko preveč
Slovenija ni niti najmanj vojaško ogrožena in nima za večanje sredstev za vojsko, pač pa je ogrožena zdravstveno, gospodarsko in razvojno, menijo v Levici.
Vladni predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021-2026, ki ga je DZ prvič obravnaval julija, namreč predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške investicije, od tega večino za nabave oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, načrtovan pa je tudi nakup letala in dveh helikopterjev.
Odloči naj ljudstvo
V Levici so prepričani, da mora o največji nabavi orožja doslej odločati ljudstvo. "Vprašanje, ali bomo 780 milijonov namenili za oklepnike ali domove za starejše, za tanke ali stanovanja, za raketomete ali zdravstvo, bo močno vplivalo na to, kakšno zdravstvo, stanovanja in domove za starejše bomo imeli. Ko odločamo o 780 milijonih, ne odločamo le o denarju, pač pa o smeri prihodnjega razvoja te družbe," so zapisali v sporočilu za javnost po današnji novinarski konferenci poslanske skupine.
Poudarili so, da se zakon sprejema v času, ko Slovenija ni niti najmanj vojaško ogrožena, je pa na pragu drugega vala epidemije novega koronavirusa. "Gospodarstvo se bo letos zmanjšalo za kar 7,6 odstotka BDP, zdravstvo, domovi za starejše in drugi sistemi v državi pa so kronično podhranjeni. Vlada v takih okoliščinah načrtuje 780-milijonsko nabavo nepotrebnega orožja od tujih vojaškoindustrijskih kompleksov, kar pomeni, da s tem denarjem v Sloveniji ne bo rešeno ali ustvarjeno niti eno delovno mesto, zagotovljena pomoč niti enemu bolniku s covidom-19 in zgrajen niti meter infrastrukture, pa naj gre za cesto, železnico ali stanovanje," so opozorili.
Namesto obrambe bi krepili javne zdravstvene kapacitete
Namesto v "obrambo pred vojaškim sovražnikom, ki ga ni," bi morala vlada po njihovem mnenju vlagati v krepitve javnih zdravstvenih kapacitet. "Za ta denar bi lahko v Ljubljani izgradili 6 novih infekcijskih klinik, v Mariboru pa celo 15," so komentirali v zakonskem predlogu predviden znesek. S tem zneskom bi bilo po njihovih navedbah mogoče zgraditi tudi 170 domov za starejše ali 10.000 stanovanj za mlade.
Po njihovem prepričanju zaradi te nabave orožja Slovenija "ne bo nič bolj varna". "Oklepniki, tanki in raketni sistemi ne bodo služili obrambi Slovenije, pač pa se bodo uporabljali za vojaške misije, zlasti na Bližnjem vzhodu," so opozorili.
"Zavez, na katere se sklicujejo, ni v severnoatlantski pogodbi"
Kot so navedli, vlada za 780-milijonsko nabavo orožja po javnomnenjskih raziskavah nima podpore ljudstva. Za nesprejemljiv pa so označili odgovor zagovornikov nabave orožja, češ da je bil demokratični konsenz o tem oblikovan na referendumu o vstopu v Nato leta 2003. "Zavez, na katere se sklicujejo, ni v severnoatlantski pogodbi, o kateri se je odločalo na referendumu, poleg tega pa v Sloveniji nismo nikoli imeli javne razprave o tem, ali želimo podvojiti izdatke za vojsko, in kaj bi to pomenilo za razvoj te države," so pojasnili.
V Levici so tako v obravnavo DZ poslali predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vprašanju nabave orožja za 780 milijonov evrov. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju, pri tem pa ni vezan na izid referenduma.
Tonin: Njihova agenda Slovenijo pelje 30 let nazaj
Minister za obrambo Matej Tonin se je že odzval in dejal, da "za stranko Levica verjetno noben argument ne bi bil dovolj dober, da bi podprli slovenske vojake in jim zagotovili ustrezno opremo". Dodal je, da njihova agenda Slovenijo namesto v prihodnost vodi v preteklost.
Po njegovem mnenju referendum pomeni, da bomo končno razpravljali o tem, ali sploh želimo imeti vojsko, "ki bo z načrtovanimi investicijami med drugim zagotavljala tudi prevoze novorojenčkov in poškodovanih v gorah".
V kolikor želi Lukec in njegovi Prusiji referendum, naj pokrije stroške tega. V kolikor njegove zamisli padejo, je vsaj referendum …
bodo poslanci zavrnili referendum po novi diktatorski zakonodaji, kjer poslanci lahko odlocajo o tem ali ljudstvo ima pravico imeti referndum. …
Ma ko jih hebe, zato so tam da se dogovorijo, ne da sprašujejo narod. Predlagatelj referenduma naj plača tudi stroške …