Da naj bi otroški dodatek postal univerzalni temeljni dohodek, je julija 2019 napovedala že tedanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ksenija Klampfer. Do ukrepa, kot vemo, ni prišlo, je pa ponovno naveden v koalicijski pogodbi nove vlade. 

In kakšne spremembe bi prinesel? Poleg tega, da bi socialno politiko ločili od družinske, bi se spremenil tudi namen otroškega dodatka, saj bi postal nekakšen dopolnilni prejemek, ne bi bil več namenjen le preživljanju otroka.

Trenutno preučujejo štiri glavne možnosti

Na MDDSZ, ki ga zdaj vodi Janez Cigler Kralj, pravijo, da v tej smeri že potekajo dejavnosti. "Trenutno preučujemo možnosti uvedbe univerzalnega otroškega dodatka in drugih ukrepov za povečanje preglednosti in predvidljivosti družinskih prejemkov," pojasnijo.

Možnosti, ki jih preučujejo, pa so naslednje:

-        enak znesek otroškega dodatka (enoten otroški dodatek) za vse otroke do 18 let
-        znesek otroškega dodatka se povečuje s starostjo otroka (npr. ena višina za otroke od 0-6 let, druga višina za otroke od 6-15 let in tretja višina za otroke od 15-18 let).
-        znesek otroškega dodatka je višji za vsakega nadaljnjega otroka v družini
-        kombinacija druge in tretje možnosti (zneski so višji za vsakega nadaljnjega otroka v družini in se povečujejo tudi s starostjo otroka)

Ločevanje med socialnovarstveno in družinsko politiko

Dr. Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja pravi, da bi uvedba univerzalnega otroškega dodatka tega v Sloveniji "dejansko, ne samo deklarativno uvrstila med ukrepe družinske politike". Pojasnjuje, da ti ukrepi blažijo padec življenjske ravni vseh družin, ker morajo z istimi dohodki iz dela vzdrževati enega člana več.

Za univerzalni otroški dodatek se je strokovnjakinja sicer zavzemala že pred letom 1993, ko je bila ta pravica zapisana v Zakon o družinskih prejemkih. "Na žalost pa je bila uporaba teh členov dvakrat odložena: že v začetku na leto 1996, nato pa na leto 2000, nakar je bil novembra 2001 sprejet Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ni vseboval univerzalnega otroškega dodatka," opozarja Stropnikova.

"Univerzalni otroški dodatek sem zagovarjala s potrebo ločevanja med socialnovarstveno in družinsko politiko. V nasprotnem imamo dva socialnovarstvena transferja otrokom: denarno socialno pomoč in otroški dodatek, oba samo za otroke iz družin z nižjimi dohodki in v višini, odvisni od družinskih dohodkov."
Dr. Nada Stropnik

Zagovor je, kot trdi, utemeljila na znanju, pridobljenem v času pisanja doktorske disertacije (leta 1994), kasneje pa argumente potrjevala z novimi raziskavami.

Otroški dodatki so šteti v dohodek družine

Foto: Profimedia Otroci Kaj pa je, po njenem mnenju, narobe s sedanjo ureditvijo? "Poleg tega, da je otroški dodatek pravica samo družin z dohodki do določene ravni, je v sedanji ureditvi zelo narobe tudi to, da se otroški dodatek šteje med dohodke družin pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev," meni Stropnikova, ki dodaja, da je na področju pravic iz javnih sredstev treba "odpraviti nelogični vrstni red uveljavljana pravic, zaradi katerega družine, ki so prejemnice denarne socialne pomoči, ne prejemajo dela otroškega dodatka". 

Večji del otroških dodatkov se namreč šteje v dohodek družine in se zato ustrezno zniža znesek denarne socialne pomoči.

Država da in država vzame

Poraja se vprašanje, zakaj se za odmero otroškega dodatka še vedno, v času izjemnega napredka informacijske tehnologije in novih programskih orodij, uporabljajo stopničaste namesto zvezne lestvice. Z algoritmom bi namreč hitro izračunali višino otroškega dodatka, namesto da so starši zaradi 40 centov konec leta prikrajšani za več kot tisoč evrov. 

Uporabo zveznih lestvic je Stropnikova pristojnim ministrstvom predlagala že pred časom. "T. i. zvezno lestvico namesto stopničaste sem predlagala tudi za plačilo vrtcev, a so na ministrstvu trdili, da bi zvezno izračunavanje administrativnemu osebju vzelo veliko več časa. Na krivice, ki so posledice razredov, opozarjamo z raziskavami in objavami že četrt stoletja. Zvezno določanje (ne samo) otroškega dodatka smo raziskovalci z Inštituta za ekonomska raziskovanja predlagali velikokrat, pa so pristojni vedno imeli (ne)utemeljene razloge, da se tega niso lotili. A v današnjem času ne vidimo razloga za zavračanje," še pripomni Stropnikova.

Na ministrstvu pa se s tem ne strinjajo, saj pravijo, da gre v primeru zveznih lestvic "za kompleksno in dolgoročno zadevo, izvedba katere je odvisna od več dejavnikov, mdr. finančnih zmožnosti, uspešnosti uskladitve socialne oziroma družinske politike z davčno politiko ter uspešnosti uskladitve drugih področij, ki so v pristojnosti različnih ministrstev".

Po zgledu Nemčije in Avstrije

Lani naj bi povprečno mesečno 313.169 otrok prejemalo otroški dodatek, višina sredstev, namenjena za otroške dodatke v letu 2019, pa je znašala skoraj 250 milijonov evrov. Povprečni otroški dodatek v Sloveniji znaša približno 80 evrov.  

Univerzalni otroški dodatek sicer poznajo tudi nekatere druge evropske države, na primer Avstrija in Nemčija.

Trenutna višina otroškega dodatka

dezurni@zurnal24.si

Slovenija Razredi za otroške dodatke niso pravični