Ležeče kolo je najhitrejše vozilo na izključno človeški pogon, saj doseže 133 kilometrov na uro (km/h) le z močjo človeških mišic. Ta rekord bo poskušal preseči Damjan Zabovnik, ki je sam naredil posebno aerodinamično kolo Eivie 4, s katerim bo septembra nastopil na 14. tekmovanju World Human Power Speed Challenge. To kolo tehta 19 kilogramov, zračni upor pri njem je za 20-krat manjši kot na navadnem kolesu; Zabovnik ga bo vozil leže v nasprotni smeri vožnje.  

Od astronavta do športnika

Velenjčan, ki je nekoč želel postati astronavt, nato študiral fiziko, na koncu pa diplomiral na fakulteti za šport, se že skoraj dve desetletji ukvarja s konstrukcijo ležečih koles. "Prvo kolo sem naredil že pred  več leti, nato sem jih poskušal prodajati, a ugotovil, da me bolj kot iskanje kupcev zanima premikanje hitrostnih mej," je dejal. Od leta 1994 je oblikoval že štiri ležeča kolesa, idejo zanje pa je dobil v reviji Življenje in tehnika.

Danes jih izdeluje le po naročilu, saj zanje ni velikega povpraševanja. Mu pa pokrovitelji zadnje desetletje omogočajo, da razvija projekt najhitrejšega ležega kolesa na svetu, da tekmuje in dosega svetovne rekorde. Trenutno je rekorder na 200 metrov z letečim startom na nižini – njegova povprečna hitrost je bila 107,2 kilometra na uro. Bil pa je tudi svetovni rekorder v hitrostni vožnji na eno uro, ko je prevozil 87,1 kilometra.

Kolo je oblikoval sedem mesecev

Nove rekorde bo v Nevadi, kjer bo nastopil že šestič, lovil, ker so tam najboljše razmere za doseganje rekordnih znamk. Tekmuje se na popolnoma ravni in gladki cesti, klima je ugodna, temperature primerne, veter blag, zrak pa ima na nadmorski višini 1.400 metrov idealno gostoto. "Zalomi se lahko, če bi se slabo počutil, če bi deževalo ali bi bil veter premočen; rekorda se namreč ne potrdi, če piha več kot šest kilometrov na uro," je povedal Zabovnik, ki bo moral v Nevadi premagati okoli 30 ekip.

Koliko stane tak projekt, ni razkril, dejal je le, da je stroškov precej. Za septembrski podvig se je začel pripravljati že lansko jesen. Kolo je oblikoval sedem mesecev, maja pa so ga začeli izdelovati. S telesnimi pripravami je začel že pozimi, intenzivneje pa spomladi z začetkom kolesarske sezone. Če bo letos uresničil svoj cilj, bo mogoče naslednje leto sedež v kolesu prepustil Fincu Oliverju Lehtonenu, sam pa bo kolesa samo še oblikoval.

Zabovnik je sicer presenetil leta 2001, ko je z ležečim kolesom zmagal na maratonu Franja, saj so ležeča hitrejša od klasičnih, v povprečju pa jih je tudi za 40 odstotkov lažje poganjati kot klasična.