“Jogurti Bio Ljubljanskih mlekarn so izdelani v Avstriji, razen majhnega napisa pa so po embalaži povsem podobni slovenskim,” nas je opozoril bralec.

Spomnimo, pred slabima dvema letoma je pravi vihar povzročila oglaševalska akcija Danoneja za jogurte Na planincah. Ti so bili prav tako izdelani v Avstriji, vendar naj bi glasba in okolje v televizijskem oglasu namigovali na to, da je izdelek slovenski. Zdajšnji minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan jih je takrat prijavil oglaševalskemu razsodišču, ki pa je ugotovilo, da niso kršili nobenih pravil, saj v oglasu niso trdili, da gre za slovenski izdelek. Danone ni želel komentirati, koliko škode jim je ta gonja povzročila, saj so izdelek že pred časom umaknili s trga.

Židan prijavil na vse konce

Židanu smo zastavili vprašanje, ali meni, da gre tudi tokrat za zavajanje potrošnika, saj gre za blagovno znamko, ki je prepoznana kot slovenska, izdelek pa ni slovenski, in ali bo tudi tokrat ukrepal.Odgovoril je, da je naše vprašanje razumel kot prijavo in zadevo posredoval upravi za varno hrano ter na kmetijski in na tržni inšpektorat. Prosil jih je, naj ga obvestijo, kaj bodo ugotovili.

Zelo verjetno se bo tudi tokrat izkazalo, da je vse skladno z zakonom, saj na embalaži, ki sicer nosi oznako Ljubljanskih mlekarn (LM), jasno piše, da je izdelek proizveden v Avstriji. “Vsi naši izdelki imajo skladno z evropsko zakonodajo na embalaži označeno mesto proizvodnje, kar je razvidno iz ovalnega žiga,” so poudarili v Ljubljanskih mlekarnah.

Bio pač premalo kupujemo

Jogurte blagovne znamke Bio proizvajajo pri “dolgoletnem partnerju v Avstriji, ki ima certificirano proizvodnjo mleka in izdelavo jogurtov. Povpraševanje po tej vrsti jogurtov je prenizko, da bi jih lahko ločeno proizvajali v naših mlekarnah, saj so naše kapacitete za te potrebe prevelike,” so pojasnili razloge za oddajo proizvodnje.

Zagotovili so, da oddaja izdelave nima zveze s tujim lastnikom. Renata Lovrak, direktorica korporativnega komuniciranja, je izpostavila, da “po prihodu novega lastnika v proizvodnji naših izdelkov ni bilo sprememb”. Spomnimo, pred slabim letom je LM kupil hrvaški Dukat, ki je v lasti francoske multinacionalke Lactalis.

Lovrakova je dodala, da tako kot druge slovenske mlekarne tudi LM za nišne proizvode uporabljajo kapacitete drugih proizvajalcev v Evropski uniji. V Pomurskih mlekarnah so povedali, da tri topljene sire za mazanje, ki jih prodajajo pod lastno blagovno znamko, izdeluje hrvaška Zdenka.

Nič posebej tveganega

“Takšen dokup dela proizvodnje ni posebno tvegana dejavnost in ne ogroža znamk, pod katerimi se nato prodaja. Treba se je zavedati, da so danes možni zelo celoviti nadzori kakovosti vse od surovin do končnega izdelka. Izdelki vseh vrst so si tako podobni, da jih potrošniki ne morejo razlikovati, dokler jih ne označijo z naročnikovo znamko. Napake in zlorabe seveda niso povsem izključene, a so malo verjetne,” je ocenil Miro Kline, ki je na FDV nosilec predmeta upravljanje blagovnih znamk.

Kaj je slovenski izdelek

“LM so že pred prevzemom s strani tujega lastnika proizvajale nekatere svoje izdelke iz mleka, ki ni bilo slovenskega izvora. Toda ti izdelki so bili še vedno zaznani kot slovenski, ker so bili označeni z eno izmed znamk LM. Jogurt LM Bio je zdaj samo še korak naprej v internacionalizaciji, a je izdelek še vedno pojmovan kot slovenski. S tem se vse bolj odpira dilema oziroma vprašanje, kaj je slovenski izdelek. Nanj za zdaj nimamo enoznačnega odgovora. Bio jogurt LM je v tej koroški oziroma avstrijski izvedbi lahko tako objektivno kot subjektivno boljši, kot bi bil, če bi bil narejen v Sloveniji,” je dodal Kline.

Manjšim se ne izplača

Logaška Mlekarna Krepko, ki sicer proizvaja predvsem kefirje, je lani poskusila oddati izdelovanje poltrdih sirov iz njihovega mleka manjšemu mlekarskemu obratu, vendar je bil, kot pravi direktorica Sandra Turnšek, “strošek storitve in logistike previsok glede na končno ceno izdelka”. Loške mlekarne pa vse svoje izdelke proizvajajo same. “Smo majhna mlekarna, z velikimi je nemogoče skleniti pošten dogovor, z reveži pa še manj,” je pojasnila vodja mlekarne Cecilija Lukančič Valič. Iz mlekarne Celeia, ki oglašuje, da so vsi njihovi izdelki iz slovenskega mleka, odgovorov nismo prejeli.     

Foto: Žurnal24 Miro Kline Mini intervju: To je v tujini normalna praksa 

V kakšnih primerih je smiselno, da podjetje pod svojo blagovno znamko prodaja tudi izdelke, ki jih ne proizvaja samo?

V času globalizacije je postalo precej manj pomembno, kje je izdelek narejen. To velja še posebno, kadar je za izdelavo potrebno predvsem ročno delo in manj kvalificiranih delavcev. Ta strategija je primerna za vse vrste proizvajalcev in trgovcev. Zgrajena je na spoznanju, da je njihova cena proizvodnje previsoka, zato poiščejo podjetje, ki bolje obvladuje stroške proizvodnje in zato proizvede isti izdelek po nižji ceni pri enaki ravni kakovosti. Praviloma se uporablja predvsem za dokup, s katerim izpopolnijo svojo ponudbo, svoj izbor izdelkov, in izpolnijo tako želje potrošnikov kot zahteve trgovcev.

Kako pogosta je po vašem vedenju takšna praksa pri nas? Je v tujini bolj ali manj pogosta? 

V tujini v nasprotju s Slovenijo obstajata dve vrsti proizvajalcev. Prve bolje poznamo, ker so usmerjeni na inoviranje, proizvodnjo in prodajo označenih izdelkov. Druga vrsta je specializirana za proizvodnjo izdelkov za druge, torej za proizvajalce ali trgovce. Njihov prihodek ni odvisen od marketinga in znamk, temveč od izjemno uspešnega in učinkovitega obvladovanja stroškov proizvodnje. V Sloveniji se je v zadnjem času povečalo število podjetij, ki dokupujejo dele proizvodnje, s čimer se postopno približujejo tuji praksi.