Kako lepo se je pravzaprav izšlo poslancem: pred ljudstvom so izpadli odgovorni, ker so vladi in posledično samim sebi izglasovali nezaupnico. Tisti, ki so trdili, da je prava pot čim prej na predčasne volitve (pa četudi s figo v žepu), so dobili tudi to, s čimer se lahko kitijo pred volilci. Poletne kalkulacije o predčasnih volitvah so se vrtele okoli datumov pred novim letom, pa da bodo spomladi prihodnje leto, morda šele maja ... Zdaj jih imamo že 4. decembra. Še več, večina zdaj naravnost drvi usodnemu dnevu naproti; če bi se dalo, bi volitve imeli še prej.

Dobrodošlica. Krasno se je izšlo tudi v smislu tekmovanja z morebitnimi “alternativami” in (medijsko že kar malo zlorabljenimi) “novimi obrazi”. Tem je namreč ostalo strašansko malo časa za lansiranje programov, oblikovanje list in, kar je najpomembnejše, doseganje volivcev. Etablirani strankarski mački tako lahko s še večjim navdušenjem pozdravljajo tako zelo “dobrodošle” alternative, ki pa bodo, ah, kakšna škoda, malček hendikepirane. A priznati je treba vsaj eno: vladno-politična kriza se ni začela danes, ampak traja že najmanj od pomladi. Za aktivacijo so imele tako imenovane alternative že najmanj pol leta časa. Še več: če resnično prinašajo novo paradigmo in želijo pomesti z levosredinskimi, desnosredinskimi oziroma Drnovšek-Rop-Janša-Pahor vladami, bi se s prav toliko pompa lahko pojavili že konec leta 2008. Vprašanje pa je, ali katera od obstoječih alternativ to sploh ponuja.