"Pričakujemo, da se bo letos nadaljevalo padanje gospodarske aktivnosti, BDP se bo za okoli pol odstotka znižal tudi naslednje leto. Okrevanje pričakujemo šele leta 2015. Slovenija bo ena od redkih držav, ki bo imela naslednje leto recesijo," napovedujejo v Banki Slovenije (BS).

Brezposelnost neugodna

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavlja, da se bo razpoložljivi dohodek gospodinjstev letos in naslednje leto znižal za okoli tri odstotke, lani se je za skoraj pet odstotkov. Standard povprečnega gospodinjstva se je od začetka krize znižal za že več kot desetino. Tudi na BS pravijo, da bodo gospodinjstva zaradi varčevalnih politik države in novih davkov porabo še bolj oklestila. "Ukrepi krčijo razpoložljivi dohodek prebivalstva in ustvarjajo relativno neugodne razmere na trgu dela. Brezposelnost je sicer stabilna, a se je slika ustavila na neugodni ravni. Stopnja je visoka, težava pa je, da je med njimi veliko mladih in tistih, ki so dolgotrajno brezposelni," poudarja analitik Aleš Delakorda. V BS svarijo pred trajno visoko brezposelnostjo, češ da ta pomeni izgubo človeškega kapitala za ekonomijo, kar se po njihovem mnenju dogaja tudi s selitvami mladih v tujino.

S pomočjo pridejo obveze

Del politike medtem že pripravlja teren za trenutek, ko bo treba Bruselj zaprositi za pomoč. Da bi morali ljudje v tem primeru še bolj zategniti pas, je jasen tudi guverner BS Boštjan Jazbec: "Vsako zaprosilo za pomoč prinese s sabo dodatne pogoje, zato se vsi trudimo, da bi se temu izognili. BS s sanacijo bank, vlada z dodatnimi ukrepi, ki pomenijo ureditev javnih financ in oživitev rasti. Večina ukrepov, ki bi nam jih naložili, pa je takih, ki jih moramo v vsakem primeru rešiti sami. Vprašanje je le, ali smo to sposobni narediti." Dva taka ukrepa, ki jih ekonomisti že dlje omenjajo kot nujna, sta nova pokojninska reforma z dvigom upokojitvene starosti in krčenje stroškov javne uprave.

Za dom dvakrat več

V povprečju bodo lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš po sprejemu predlaganega davka na nepremičnine prihodnje leto za svoje nepremičnine plačevali dvakrat več kot do zdaj – v povprečju 120 evrov na leto. Stopnja davka se glede na zdajšnjo raven podvaja. Zakon predvideva, da bo geodetska uprava v prvih treh mesecih prihodnjega leta obvestila lastnike o podatkih o njihovih nepremičninah, zadnji posplošeni vrednosti in osnovni davčni stopnji zanjo ter jih pozvala, naj opozorijo na napake.

Enako, a bo vseeno

• Olajšava. Naslednje leto bomo plačevali več dohodnine, kot bi jo sicer, saj se splošna olajšava ne bo usklajevala z inflacijo. Stopnje dohodnine se ne bodo spremenile, a država bo pobrala 30 milijonov evrov več. Splošna olajšava je znesek plače, ki ga država ne obdavči.

• Učinek. Pri minimalni plači bo dohodnina višja za 20 evrov na leto, pri plači v višini dveh povprečnih plač (okrog tri tisoč evrov bruto) pa bo dohodnina višja za 27 evrov na mesec.

Več za zdravstvo

• S. p. Samostojni podjetniki bodo prihodnje leto za zdravstvo plačevali najmanj 123 evrov na mesec, kar je 18 evrov na mesec več kot zdaj.

• Pogodbeniki. Od vsake pogodbe se bo za zdravstvo odtegnilo še 6,89 odstotka.

• Samoplačniki. Kdor prispevke plačuje sam, bo prihodnje leto plačeval 32 evrov na mesec; zdaj plačuje 14.

• Popoldanski s. p. Zaradi višjih prispevkov za zdravstvo bodo mesečni prispevki namesto 37 64 evrov.

Potrošnja bo še padla

Cene. Prihodnje leto naj bi bila povprečna inflacija po jesenski napovedi Umarja 1,9 odstotka, kar je manj kot letos (dva odstotka) in lani (2,6 odstotka). DDV, ki se je julija povišal z 20 na 22 odstotkov ter z 8,5 na 9,5 odstotka, naj bi prihodnje leto v proračun prinesel dodatnih 260 milijonov evrov. Umar ob tem napoveduje znižanje zasebne potrošnje za 2,7 odstotka. S tem se nadaljuje trend njenega padanja – že lani je padla za 4,8 odstotka in letos za 3,5 odstotka.