Fiskalni pakt EU, po katerem morajo države članice z evrom močno zategniti pasove, med njimi tudi Slovenija, je očitno zelo razjezil Nizozemce. "Ljudje imajo dovolj varčevanja," je dejal Clark.

"Nizozemski BDP je v zadnjih desetih letih, od uvedbe evra, vsako leto zrasel za 1,5 odstotka. Absolutno nerazumen fiskalni pakt bo uničil dobro življenje Nizozemcev. Presenetljivo je, da so državljani rekli, da imajo tega dovolj," je dejal Clark in dodal, da obstaja velika verjetnost izstopa Nizozemske iz evroobmočja, piše RT.

"Nizozemski izstop iz evroobmočja zdaj ni več tako nemogoča ideja, kot se je zdela še pred nekaj leti," pravi novinar in dodaja, da so v velikem številu držav z evrom sprejeli stroge varčevalne ukrepe, s katerimi bi zmanjšali dolgove in proračunske primanjkljaje.

Največji odpor do takšnih rezov imajo v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela: Grčija, Italija in Španija. Clark meni, da je Nizozemska v precej boljši kondiciji od njih in da to celo kažejo bonitetne ocene Moodyja, ki za državo še vedno ohranja najvišjo bonitetno oceno trojni A.

Razpadla vladna koalicija

Proti varčevanju je najglasnejša skrajno desničarska nizozemska stranka Stranka svobode, katere voditelj Geert Wilders je jasno povedal, da Nizozemski ni treba financirati novega Evropskega stabilizacijskega mehanizma in istočasno zmanjševati primanjkljaj na tri odstotke.

"Ne želimo zmanjševati potrošnje za 14 milijard evrov in istočasno pošiljati milijarde v Bruselj za grozljiv sklad za reševanje ESM ter slabim Grkom," je dejal Wilders.

Premier Mark Rutte je v nedeljo sporočil, da so po več tednih propadla koalicijska pogajanja o paketu varčevalih ukrepov. Stranki manjšinske vlade – Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Rutteja in krščanski demokrati (CDA) – ter skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki sta podpirali vlado, so pogajanja o varčevalnih ukrepih začele 5. marca.

Ta ponedeljek pa je vlada dokončno razpadla in Nizozemci se bodo na predčasne volitve odpravili septembra.