Že pred časom smo pisali o pripetljaju, v katerem so ruski vojaki Ukrajincem ukradli kmetijsko mehanizacijo, v glavnem kombajne, sejalnike in podobne stroje ameriške družbe John Deere.
A ko so nakradene stroje prepeljali čez mejo, jih je čakal hladen tuš – večine strojev namreč niso mogli uporabljati, saj so jih proizvajalci na daljavo zablokirali. Dva kombajna sta v Čečeniji obstala in bosta, če Rusom ne bo uspelo najti dovolj dobrih hekerjev, najverjetneje le še nabirala prah.
Čeprav so se Ukrajinci ob tem dejstvu najbrž zgolj namuznili, pa se ob tem poraja veliko vprašanje – kje se vpliv proizvajalca na proizvod konča? Kot kaže, se tudi kmetje ne morejo več izogniti vsesplošni digitalizaciji.
Vsi proizvajalci stremijo k povezljivosti svojih tehnoloških rešitev v oblak
Kot pojasnjuje dr. Jurij Rakun s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, kjer se ukvarja z digitalizacijo sodobnega kmetijstva, ne gre le za enega proizvajalca, torej v tem primeru družbo John Deere, temveč zdaj vsi proizvajalci stremijo k povezljivostjo svojih tehnoloških rešitev v oblak. "Po eni strani so povod za to dodatne storitve, ki jih proizvajalec nudi uporabniku, kot so na primer samodejno beleženje statistike o porabi virov ali mogoče kot nudenje dodatnih analiz, ki so koristne za pridelovalca. Po drugi strani pa so lahko za tem tudi drugi razlogi. Na tem delu trenutno precej razvijajo storitve italijanski proizvajalci kmetijske tehnike, saj njihova vlada v obsegu 40 odstotkov nakupne vrednosti sofinancira nakup opreme z možnostjo povezljivosti v oblak, kar dodatno stimulira razvoj tega področja," pravi.
Odločitev za onesposobitev strojev na daljavo je bila po njegovi oceni predvsem politična. Meni namreč, da se lastnikom s storitvijo v oblaku podprte kmetijske mehanizacije ni treba bati, da bi proizvajalec namerno onesposabljal njihove stroje, saj bi si s tem samo krčil svoj potencialni krog kupcev.
Kmetom vsi zbrani podatki olajšajo delo
Podobno meni tudi dr. Rajko Bernik z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kot pojasnjuje, kombajni oziroma spravljalniki, ki so jih zaplenili Rusi, vsakih pet minut preko internetne povezave oddajajo podatke o lokaciji, če lastnik stroja to dovoli. V tem primeru je bilo lastnikom ukradene mehanizacije to gotovo v interesu, pa tudi sicer so dodatne funkcije, ki jih ponujajo napredni stroji, kmetom lahko v veliko pomoč.
Drugo vprašanje pa je, kaj s pridobljenimi podatki počne proizvajalec strojev. Seveda jih lahko uporabi za optimizacijo strojev, uporabni pa so tudi za raznorazne špekulacije na borzah in podobno.
Ker se večini kmetov v Sloveniji takšnih strojev, kot sta ukrajinska kombajna, zaradi premajhne skupne obdelovalne površine načeloma ne splača kupovati, Bernik pravi, da tovrstnih izkušenj pri nas skorajda nimajo.
Treba bi bilo ločiti javne in zasebne podatke
Bi pa bila na področju obdelave in zbiranja podatkov potrebna posodobitev zakonodaje, meni Rakun. "Najprej je treba ločiti javne in zasebne podatke, načine shranjevanja, dostopa in obdelave," pravi in dodaja, da je bil pred časom član delovne skupine na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), kjer so govorili o digitalizaciji kmetijstva v Sloveniji ter o vzpostavitvi enotne oziroma združene podatkovne baze javnih podatkov. Meni, da gre za pomembno temo in upa, da bodo z delom nadaljevali tudi v prihodnje.
"Zasebni podatki, torej tudi podatki, ki so last kmetijskih površin, pa zahtevajo dodatno mero varovanja," verjame – najbrž v obliki e-denarnice, s pomočjo katere bo lastnik podatkov sam določal, kdo in za kakšne namene ima do podatkov dostop.
Kaj pa pravica do popravila?
Trenutno veljavna zakonodaja je pri nadzoru programske opreme in komunikacijske tehnologije v avtomobilih nemočna, zunanji izvajalci pa brez dostopa do specifične programske opreme vozila ne morejo popraviti.
Bo temu trendu sledila tudi kmetijska mehanizacija? Očitki, da družba John Deere namerno onemogoča domača popravila, so namreč vse glasnejši, kmetje v ZDA so primer pripeljali tudi pred sodišče in zahtevali spremembo zakonodaje.
"Po mojem vedenju tako daleč še nismo in vprašanje, če kdaj bomo. Že sedaj imamo omejitev glede popravila, dokler je stroj še v garancijskem obdobju in lahko marsikatero 'popravilo' pripelje do razveljavitve garancijskega kritja. Je pa po drugi strani res, da tudi po izteku garancije lastniki novejših strojev v veliki meri teh ne bodo sposobni popravljati," ocenjuje profesor Rakun.
Možna rešitev – lastna programska oprema
Kot pojasnjuje, na študijski smeri Biosistemsko inženirstvo zadnjih nekaj let veliko delajo na spremembi študijskega programa, da bi študente ustrezno pripravili na prihajajoče tehnologije – ne le, da jih znali uporabljati in vzdrževati, temveč tudi razvijati. "Ob tem je pomembno predvsem interdisciplinarno znanje iz različnih področij, poleg kmetijstva še iz strojništva, elektrotehnike in računalništva, kar na Katedri za biosistemsko inženirstvo s sodelavci odlično pokrivamo in smo edina tovrstna katedra v Sloveniji," pravi.
Bolj pa ga skrbi, kaj se bo po izteku amortizacijskega obdobja stroja zgodilo s funkcionalnostjo v oblaku. "Jo bo proizvajalec ukinil ali bo še naprej dostopna, mogoče v obliki neke naročnine? S podobno situacijo se trenutno soočajo lastniki električnih vozil, ki vključujejo možnost telemetrije," pravi Rakun.
Google zdaj plačuje od 99 do 140 dolarjev na uro za spletno delo od doma. Moja zadnja plača je znašala …
Ne verjeti čisto vsega, kar napišejo režimski pisunčki!
Mogoče je to zdravilo za slovensko bolezen, ko mora biti za nekaj arov zemlje pred vsako hišo v vasi parkiran …