Po sedaj veljavnem zakonu o vinu se morajo vsi, ki se ukvarjajo s predelavo grozdja in vina ter obdelujejo vsaj 0,05 ha vinogradov, vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina, ki ga vodijo upravne enote.

Da bi povečali prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina je zakon o vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti določil tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, in sicer je omejil točenje neustekleničenega vina, poenostavil postopek kaznovanja ter zvišal kazni za prekrške.

Točenje neustekleničenega vina v gostinskih lokalih je postalo prepovedano. Skladno s pravilnikom o označevanju in embalaži vina je ustekleničeno vino tisto, ki je v ustrezno zaprti embalaži, opremljeni z ustrezno oznako. Kazni za različne prekrške, navedene v zakonu, se gibljejo od 75 evrov do 28.000 evrov.

V poslanski skupini SDS menijo, da prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih za manjše, ljubiteljske vinogradnike predstavlja višje stroške pri pripravi vina za trg v manjših količinah. S tem, ko so manjši vinogradniki prisiljeni ustekleničiti vina, se zviša tudi sama cena vina, so zapisali.

Opozorili so tudi na morebitno opuščanje vinogradništva s strani manjših pridelovalcev, ki jih je v Sloveniji največ. V poslanski skupini SDS menijo tudi, da so kazni v zakonu previsoke in nesorazmerne s prekrški, navedenimi v zakonu. Tako visoke kazni nimajo odvračilnega učinka, temveč zgolj prekomerno strašilnega, zato SDS predlaga ustrezna znižanja.