V največji opozicijski stranki sicer ocenjujejo, da je finančni minister zaradi svojih ravnanj izgubil kredibilnost za opravljanje ministrske funkcije, zato predlagajo njegovo razrešitev.

Stavba na Litijski

V sporočilu za javnost pa so v poslanski skupini med povodi za vložitev interpelacije navedli Boštjančičevo postopanje v primeru nakupa stavbe na Litijski, pri čemer mu med drugim očitajo protipravno zagotovitev proračunskih sredstev za nakup stavbe ter oškodovanje javnih financ in negospodarnega ter nesmotrnega upravljanja z javnimi sredstvi. "Minister za finance je verjetno najpomembnejši minister v vsaki vladi, je varuh javnih financ, vsaj to naj bi bil. Gre za sredstva davkoplačevalcev, sredstva ljudi, s katerimi je treba ravnati še bolj odgovorno, kot ravnamo z lastnimi sredstvi," je ob predstavitvi interpelacije povedal poslanec SDS Zvonko Černač. 

Foto: Anže Petkovšek Nova sodna stavba na Litijski Računsko sodišče namreč v zaključnem revizijskem poročilu predloga zaključnega računa lanskega proračuna, ki zajema tudi pravilnost nakupa prostorov na Litijski cesti v Ljubljani, ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage. Na ministrstvu za finance so očitke zavrnili. V SDS so Boštjančiča po objavi poročila pozvali k odstopu, o čemer je odločal tudi odbor DZ za finance, a zavrnil zahtevo poslancev SDS.

Ti ministru zdaj očitajo tudi zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, po njihovem mnenju pa je kot skrbnik javnih financ izgubil zaupanje tudi zaradi nakazil njegovega podjetja na račun v davčni oazi.

Nakazilo v bančno oazo

Pred meseci so mediji namreč poročali, da je pred vstopom v politiko Boštjančič prek svojega podjetja Brio, ki je še vedno v njegovi lasti, nakazal 31.000 evrov v davčno oazo Belize v Srednji Ameriki. Boštjančič je tedaj za POP TV pojasnil, da je šlo za izobraževanje pilotov. "Pri tem sem sodeloval z ameriškim podjetjem Ibis Global s sedežem v ameriški državi Washington, ki je bilo tudi prejemnik sredstev za omenjeno storitev. To podjetje je tudi posredovalo podatke o tem, kam je potrebno nakazati denar za opravljeno storitev in sicer na eno od njihovih podružnic," je tedaj pojasnil.

Černač je kot problematično izpostavil , da je bilo ministrovo podjetje davčni dolžnik. "Ministrova ravnanja bi morala iti tudi v smeri, da se ljudje plačilu davkov ne bi izogibali in da bi plačilo davkov jemali kot nekaj, čemur se reče državljanska dolžnost," je dejal.

V največji opozicijski stranki po Černačevih besedah na podlagi vsega naštetega ocenjujejo, da je Boštjančič izgubil kredibilnost za opravljanje ministrske funkcije, in predlagajo njegovo razrešitev.

Za razrešitev ministra s funkcije je sicer potrebnih 46 glasov poslancev, poslanska skupina SDS po odhodu Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha šteje 24 poslancev.

Osma po vrsti

Interpelacija zoper Boštjančiča je že osma po vrsti v mandatu vlade Roberta Goloba, vse je v parlamentarni postopek vložila SDS. Najprej zoper zunanjo ministrico Tanjo Fajon in tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, nato pa zoper celotno vlado Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, dvakrat ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh in zdaj še zoper ministra Boštjančiča. Na podlagi teh interpelacij sicer ni bil razrešen še noben minister, sta pa Bešič Loredan in Švarc Pipan sicer odstopila še pred zagovorom v DZ. Po uspešno prestanem prvem zagovoru v DZ pa je, še preden bi se morala drugič zagovarjati, odstopila tudi Stojmenova Duh.

dezurni@styria-media.si