"Če Bratuškova do ponedeljka ne bo odstopila, bomo v SDS vložili predlog ustavne obtožbe, saj vlada že pol leta zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev," je napovedal vodja poslanske skupine Jože Tanko.

Predsednika vlade in ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij, DZ pa o obtožbi odloča z večino glasov vseh poslancev.

Alenka Bratušek se danes na te napovedi ni odzvala, je pa predsednikom parlamentarnih strank in poslanskih skupin poslala pismo, v katerem jih poziva, naj se opredelijo glede možnosti za čimprejšnje predčasne volitve.

Pirnat: Nerazumno!

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je o napovedi SDS potrdil, da je seveda možno, da poslanci vložijo ustavno obtožbo zoper premierko, če obstaja utemeljen sum kršitve zakona ali ustave. Vložiti jo mora 30 poslancev in poslank.

Ustavno sodišče nato lahko ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino pa lahko odloči o odvzemu funkcije. "Obtožba bi bila utemeljena, če bi se v dotičnem primeru ugotovilo, da vlada očitno zavlačuje z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu," je Pirnat povedal za Val 202 in dodal, da je vendarle očitno, da se vlada nanj pripravlja.

Doslej dva predloga

V samostojni Sloveniji sta bila doslej v DZ vložena dva predloga ustavne obtožbe, a ker nista dobila zadostne podpore poslancev, nikoli nista dosegla presoje ustavnih sodnikov.

Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premierja Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995.

V začetku leta 2010 pa so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker naj bi kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu.