Stranka SDS se je pritožila na državno volilno komisijo in predlaga, da se na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v Buenos Airesu vnovič pregledajo vse neveljavne glasovnice in še enkrat preštejejo vse glasovnice. V primeru bistvenih kršitev v Argentini pa relativna zmagovalka volitev meni, da bi morali ponovno ugotoviti izid na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih oziroma postopati skladno z zakonom o volitvah v državni zbor, ki v primeru napak, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, določa tudi ponovitev volitev v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno.

V SDS jih je zmotil predvsem nenavadno visok odstotek neveljavnih glasovnic v Argentini, ki jih je bilo kar 81 oziroma več kot enajst odstotkov oddanih glasov.

Na vseh 31 voliščih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije je bilo skupaj sicer neveljavnih 88 glasovnic, zato SDS oziroma v njenem imenju Maja Prezelj meni, da podatek izkazuje dvom v pravilnost delovanja volilnega odbora na omenjenem volišču ter posledično poseg v varstvo volilne pravice in dvom v poštenost ter verodostojnost skupnih volilnih izidov.

V argentinskem Buenos Airesu je za SDS glas oddalo 53 odstotkov, skoraj 42 odstotkov tamkajšnjih volivcev pa je izbralo NSi. Vse ostale stranke so skupaj dobile le okrog pet odstotkov glasov. Skupno je glas oddalo 751 volivcev, od tega je bilo 81 glasovnic neveljavnih.

Težave zaradi praznih glasovnic

Z diplomatsko-konzularnega predstavništva v Buenos Airesu, ki poleg Argentine pokriva tudi Urugvaj, Paragvaj, Čile in Peru, so državni volilni komisiji, ki bo o ugovoru SDS odločala v torek ob 10. uri, posredovali zapis, da glede na to, da je sistem glasovanja po pošti v uporabi že dolgo, sklepajo, da vzrok v visokem številu neveljavnih glasovnic ni v neizkušenosti volivcev, ampak morda v pomanjkljivosti samega sistema ali pa v komuniciranju tokratnih navodil.

Gre sicer za zapis, ki ga je Mariane Poznič, predsednica volilnega odbora na ambasadi, napisala za tednik Svobodna Slovenija iz Argentine in kjer izpostavlja, da so volivci izven Evrope po pošti prejeli gradivo s prazno glasovnico, brez imen kandidatov ali strank, ker na dan pošiljanja glasovnic kandidatne liste še niso bile zaključene. Vsak volivec je zato moral na prazno glasovnico zapisati ime stranke ali pa kandidata, za katerega glasuje v svoji volilni enoti. In prav pri imenih kandidata naj bi po pojasnilih iz Buenos Airesa nastala najbolj pogosta težava, ker je bilo treba na glasovnico zapisati ime kandidata za konkretno volilno območje, v katerem je vsak volivec vpisan.

Foto: Anže Petkovšek Volitve 2018, volilno soočenje Največkrat zapisali ime Janeza Janše ali Mateja Tonina

Ker obstaja 11 okrajev v vsaki od 8 volilnih enot to pomeni 88 različnih list in prav toliko kandidatov za vsako stranko. Tako je bil na na primer Janez Janša kandidat v volilni enoti 4, okraj 3 - Grosuplje, Matej Tonin pa v volilni enoti 1, okraj 10 Kamnik.

"Glasovnice, v katerih je bilo zapisano ime od katerega izmed njiju (in teh je bilo največ), so bile veljavne le, če je bil volivec vpisan v omenjenih okrajih Grosuplje ali Kamnik. Glasovnica je bila veljavna le v primerih, ko je bilo ob imenu kandidata - najpogosteje predsednika stranke - zapisano tudi ime stranke," še pojasnjujejo iz Buenos Airesa in dodajajo, da je najbolj zanesljivo, če vsak volivec na prazno glasovnico jasno zapiše ime stranke, za katero glasuje, sicer tvega, da bo glas neveljaven.

V prihodnje zato priporočajo, da se daje volivcem v tujini, ki bi glasovali po pošti, jasno navodilo, da je najbolje, da napišejo le ime stranke. V imeniku pa se kasneje lahko poišče ime kandidata, ki je zastopal to stranko v volilni enoti.