SDS za ustavitev slovenskih plačil Palestincem

Foto: X Zasedanje Državnega zbora.
Foto: X Zasedanje Državnega zbora.
V Svobodi pozvali k priznanju Palestine.
Oglej si celoten članek

DZ je danes z 49 glasovi za in brez glasov proti podprl deklaracijo o razmerah v Palestini in Izraelu, ki so jo predlagali koalicijski poslanci. Ker DZ ni dal zelene luči amandmaju opozicijske SDS o preučitvi pomoči Palestincem in prepovedi izkazovanja podpore Hamasu in Hezbolahu, se je 22 navzočih poslancev pri glasovanju vzdržalo.

Deklaracija o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spopadov v regiji ter izraža neomajno podporo rešitvi dveh držav, ki bi jo dosegli s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in bi vključevala dve suvereni, demokratični državi.

Predstavnik predlagateljev Stojanovič je podal zgodovinski kontekst konflikta, ki traja od ustanovitve Izraela leta 1948. Do hujše zaostritve je prišlo 7. oktobra ob raketnih napadih in vdoru pripadnikov palestinskega oboroženega gibanja Hamas iz Gaze na ozemlje Izraela, ko je bilo ubitih 1200 ljudi, večinoma civilistov. Izrael je še isti dan odgovoril s silovitimi povračilnimi napadi na palestinsko enklavo. Slednje je nato začasno ustavil minuli teden ob sprejetju dogovora o prekinitvi ognja, ki je trenutno še v veljavi.

"Trenutno humanitarno premirje, kolikor je sicer samo po sebi spodbudno, žal še ne zagotavlja, da se bodo razmere kmalu umirile," je prepričan Stojanovič.

Izraelske sile so v napadih iz zraka in po kopnem v manj kot enem mesecu ubile skoraj 15.000 ljudi, med njimi preko 6000 otrok, zaradi česar je Stojanovič Gazo označil za grobišče otrok.

"Deklaracija je predvsem humanitarne narave, zaradi česar ji v resnici ne sme ali ne more nasprotovati nihče v tem državnem zboru," je prepričan Stojanovič. Ob tem je pozval k razmisleku o naslednjem koraku, ki naj bi bil priznanje neodvisne Palestine.

Matej T. Vatovec je v imenu Levice povedal, da so podobe iz Gaze nekaj, česar človeštvo v 21. stoletju ne bi smelo več dovoljevati. Pri tem je za krivca označil Izrael oz. "skrajen režim", ki mu vlada. "Kar se dogaja na okupiranih območjih, kar se dogaja v Gazi, kar se dogaja na Zahodnem bregu, ni nič drugega kot zločin proti človeštvu," je povedal in dodal, da bi tudi sicer morali v razpravah o izraelskih politikah uporabljati ustrezne označevalce, kot so med drugim apartheid ali genocid.

Pozdravil je dejstvo, da slovenska vlada razmišlja o priznanju Palestine, pri čemer pa je izrazil upanje, da postopek ne bo trajal predolgo, saj da se palestinska ozemlja pod pritiskom nezakonitih izraelskih naselbin vztrajno krčijo.

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija državni zbor

Stališča SD je predstavil Predrag Baković, ki je odgovor na vprašanje, ali gre pri uničevanju bolnišnic, šol in uradov Združenih narodov v Gazi za zločine proti človeštvu, prepustil mednarodnemu kazenskemu sodišču. V SD sicer obsojajo napade na civilno infrastrukturo. "Ukazi k evakuaciji severnega dela Gaze, blokada humanitarne pomoči in neselektivni napadi na bolnišnice ter šole predstavljajo ravno tiste vrste kolektivnega kaznovanja, ki ni dovoljeno niti opravičljivo pod nobenim pogojem," je prepričan.

Mednarodna skupnost mora storiti vse, kar je v njeni moči, da se prepreči širjenje konflikta, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo, je dejal Baković. Kot je še poudaril, vojaška sila nikoli ne bo prinesla trajne rešitve tega konflikta.

Lenart Žavbi je v imenu Gibanja Svoboda povedal, da obsojajo teroristične dejavnosti Hamasa, a da njihovo nasilje ne daje pravice za kolektivno kaznovanje vseh Palestincev. "V tem konkretnem konfliktu je jasno razvidno, da so nekateri pozabili, da imajo tudi vojne svoja pravila in da ima tudi pravica do samoobrambe svoje meje," je izpostavil Žavbi. Poslance desnice je pozval, naj vendarle podprejo deklaracijo.

Grims o "navini Evropi in naivni Sloveniji"

Branko Grims je v predstavitvi stališč glavne opozicijske stranke SDS predstavil amandma, s katerim bi DZ vlado pozval, naj ustavi vsa plačila palestinskim oblastem v okviru razvojnega sodelovanja, opravi pregled mednarodnega razvojnega financiranja države ter zagotovi, da slovensko financiranje ne bo zlorabljeno za posredno podporo terorističnim organizacijam. SDS predlaga tudi sprejetje ukrepov za prepoved širjenja antisemitizma, nošenja transparentov ter protestov v podporo Hamasu, prepoved javnega poveličevanje simbolov Hamasa in libanonskega gibanja Hezbolah ter določitev kazni za te kršitve.

Grims je namreč prepričan, da se voditelji Hamasa bogatijo na račun finančne pomoči, ki jo "naivna Evropa in naivna Slovenija" pošiljata Palestincem. Krivdo za humanitarno krizo v oblegani palestinski enklavi Grims pripisuje Hamasu, ki da koristi civiliste za živi ščit.

Grims je sicer izpostavil skrb, da bi se vojna z Bližnjega vzhoda prelila na evropska tla. Še posebej ga skrbi, da bi Slovenija postala migrantski žep, med prišleki pa bi po njegovem prepričanju lahko bili tudi pripadniki Hamasa, v kolikor niso že tu.

Matej Tonin je v imenu NSi povedal, da je potrebno k tej tematiki pristopiti razumsko. "Če bomo še naprej z navijaškim pristopom podpirali eno ali drugo stran, potem se bodo seveda politične sile in konflikti množili naprej in konflikt se bo podaljševal," verjame Tonin. Po njegovem mnenju zato zdaj ni čas za priznanje Palestine, edina stvar, ki jo Slovenija lahko naredi, pa je, da podpre organizacije, ljudi in projekte, ki si prizadevajo za mir.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 28

  • 15:37 29. November 2023.

    In tako je prav, če verjamete ali ne, ta denar ne pride do ljudi, ampak si ga na svoje račune …

  • 09:19 29. November 2023.

    Pa kaj hudiča ima Slovenija s Palestino in Izraelom, naj se že enkrat neha vmešavat v zadeve, ki se je …

  • 08:15 29. November 2023.

    Vojna se bo končala,ko bodo politiki poštudirali kaj drugega.da bodo molzli in jezili narod!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.