Pretežno puščavska kulturna krajina z nafto bogate savdske kraljevine ne nudi ugodnih pogojev za poljedelstvo, upadanje podtalnice v zadnjih letih pa zadaja smrtni udarec redkim umetno namakanim zemljiščem. Savdijci morajo že 80 odstotkov hrane, ki je porabijo, uvoziti, kar pa tamkajšnji vladi niti malo ne ugaja, zato je posegla po zelo daljnovidnem ukrepu.

Riž kot narodna jed Arabcev

Prebivalci Savdske Arabije se v zadnjih letih čedalje bolj prehranjujejo z rižem. Povprečen prebivalec poje kar 45 kilogramov azijskega žita na leto.

"Naša vlada se pogaja z vladami Ukrajine, Turčije, Sudana, Pakistana in Egipta o odprtju njihovih trgov s kmetijskimi zemljišči za naša podjetja," je po poročanju nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung izjavil piarovec savdskega ministrstva za kmetijstvo. Savdska kraljevina, ki z domačo kmetijsko pridelavo zadosti le potrebam po mleku, naj bi bila zainteresirana predvsem za pridelavo pšenice, soje in riža v tujini, s čimer bi se v negotovih časih čedalje dražje hrane oskrbela z nekaterimi temeljnimi prehrambenimi surovinami.

Navdušeni Etiopijci
Načrt savdske vlade, da bi domača kmetijska podjetja v tujini kupila obsežne obdelovalne površine, je na prizanesljiv odziv za zdaj naletel le v Etiopiji. Ta vzhodnoafriška država s kmetijstvom, ki ga je napredek zadnjih desetletij z mehanizacijo in umetnimi gnojili vred v večji meri zaobšel, se nadeja, da se bodo Savdijci z nakupom njihovih obdelovalnih površin zavezali vlagati v razvoj intenzivnejšega kmetijstva, to pa bi se nazadnje poznalo pri standardu Etiopijcev, ki delajo v tem sektorju.

Savdska Arabija pa ni edina država na arabskem polotoku, ki je vrgla oko na tuja kmetijska zemljišča. Združeni arabski emirati se ozirajo po pakistanskih obdelovalnih površinah, Bahrajn pa po tajskih riževih poljih.