"Vprašanje madžarskih in italijanskih zemljevidov ter predlogov za popise Slovencev je predvsem vprašanje za tisti del slovenske politike, ki je hitela sprejemati Tajanijevo "opravičilo". Moje stališče je jasno. To ni ne evropsko, ne miroljubno. Je nož v srce Slovenije!" je na twitterju zapisal premier Marjan Šarec. 

Šarec se je odzval na zemljevid velike Madžarske, ki ga je na uradnem twitter računu objavila tudi pisarna za mednarodno komunikacijo kabineta predsednika vlade Viktorja Orbana. Pisarna je ob tem pripisala: "Odvzet sta nam bili dve tretjini države."

Zemljevid ponazarja ozemlje, ki ga je Madžarska izgubila s podpisom trianonske mirovne pogodbe 4. junija 1920, ob tem pa so objavili tudi povezavo do članka, v katerem državni sekretar Arpad Janos Potapi trdi, da je trianonska pogodba uničila madžarsko družbo, gospodarstvo in politiko. Po njegovi oceni so bili prisiljeni podpisati pogodbo, a da Madžari dandanes kljub temu dokazujejo, da je njihova država živa.

Tudi zemljevid velike Italije

Še ena provokacija je te dni prišla iz Italije, kjer je občinski odbornik Lorenzo Giorgi, član Forza Italija, objavil zemljevid iredentističnega gibanja z deli Slovenije, Istre, Dalmacije, Korzike, Provanse in kantona Ticino in ob tem zapisal "Naša Italija".

xxx

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, se je javno opravičil za svoj vzklik "Naj živita italijanski Istra in Dalmacija" pred tremi meseci v Bazovici. Šarec je menil, da se je Tajani opravičil s figo v žepu in da bi moral zaradi te izjave odstopiti.

Šarec: slep je tisti, ki ne vidi rojevanja nacizma in fašizma

Slep je tisti, kdor ne vidi, da se nacizem in fašizem spet rojevata tudi v slovenski soseščini, je na današnji spominski prireditvi ob dnevu izgnancev pri gradu Rajhenburg menil predsednik vlade Marjan Šarec. Spet se rišejo zemljevidi, spet se obujajo stare tradicije in spet se obujajo celo pozivi k popisu Slovencev v sosednji državi, je opozoril.                       

Šarec je v nagovoru udeležencev omenjene spominske prireditve med drugim dejal, da je treba "to obsoditi in tega se je treba zavedati" in nadaljeval, da se mora ob današnji prireditvi dotakniti tudi tistih, "ki nam očitajo, da smo nas skregali z vsemi sosedi, samo zato, ker smo povedali, da nam ni všeč obujanje nacizma, fašizma in takih idej".

Slovenija želi vedno živeti v dobrososedskih odnosih in biti prijatelj z vsemi. Ne samo s sosedi, ampak z vsemi evropskimi in svetovnimi državami. "Ne moremo pa in ne smemo biti tiho, kadar se spet rojevajo takšne ideje. Kajti tisti, ki mislijo, da bi slovenski narod kar tako preživel, brez odpora, brez žrtev, so v veliki zablodi," je poudaril.

To niso provokacije, ampak ozemeljske težnje

Na objavo zemljevida velike Madžarske kot tudi na predlog sprememb zaščitnega zakona Slovencev v Italiji so se danes ostro odzvali v nekaterih poslanskih skupinah, pa tudi nekateri poslanci s Primorske. Opozorili so, da ne gre več le za provokacijo sosednjih držav, temveč za ozemeljske težnje, ki jih mora Slovenija odločno zavrniti.

Slovenska politika se mora odločno odzvati in tovrstne težnje zavrniti, so se v SD, SAB, Levici in NSi odzvali na zemljevid velike Madžarske, ki ga je kabinet madžarskega premierja objavil na Twitterju, ter na predlog sprememb zaščitnega zakona Slovencev v Italiji, ki ga je v poslanski zbornici vložil italijanski poslanec Roberto Novelli.

Iz SDS pa so sporočili, da objave zemljevida velike Madžarske ne bodo komentirali.

V času, ko bi se morala Evropa združevati, ko smo mislili, da so ozemeljske težnje že davna zgodovina, se mora Slovenija odločno odzvati, je ocenil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. "Treba se je jasno odzvati na slovenskem in evropskem parketu ter dati jasno sporočilo slovenski manjšini, da bo Slovenija z vsemi legitimnimi sredstvi stala za njimi," poudarja Han.

Foto: Anže Petkovšek Matjaž Han

Po njegovem gre sicer tako v Italiji kot kot na Madžarskem za nevaren način razmišljanja skrajno desnih strank, zato v Sloveniji ne smemo samo zamahniti z roko, češ da gre za provokacijo.

Država bi morala vzpostaviti jasno in odločno držo, ko se velike sile okrog nas odločajo, da bi morda imele apetite po ozemlju, ki je slovensko, je poudaril tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Po njegovem bi bili potrebni bolj odločni koraki s strani zunanjega ministra Mira Cerarja, ki da je že večkrat v tem mandatu pokazal, da ni kos hitrim in odločnim reakcijam.

Ko pristajamo na to, da je svoboda govora bolj pomembna od obsojanja sovražnih idej, smo na spolzkem terenu, opozarja Vatovec. Po njegovem je potrebna sprememba miselnosti v slovenski politiki - ta premik pa se bo po njegovem zgodil, ko se bo zunanja politika odločila, da se bo odzvala na vsako tako provokacijo, ki se kar nabirajo, in ne bo molčala, ko nas pridejo žalit tuji diplomati.

Foto: NSi Jernej Vrtovec

Težnje sosednjih držav po slovenskem ozemlju so nedopustne tudi po prepričanju poslanca NSi Jerneja Vrtovca, slovenska politika pa mora odločno reagirati in poslati ostre protestne note proti odločitvam ene in druge države. Meni, da pri teh potezah ne gre več samo za provokacijo, temveč "za sistem, za načrt, morda ustrahovanje".

Če se slovenska politika ne bo odločno odzvala, se bo to še naprej dogajalo, kar ni prav. Kot poslanec, ki prihaja s Primorske, je izrazil zlasti zaskrbljenost zaradi slovenske manjšine v Italiji, zaradi ozemeljskih teženj Italije in predloga za popisovanje manjšine. MZZ je prvi, ki se mora odzvati, vendar pri tej zgodbi po njegovem ne gre za politiko, temveč za to, kaj je prav in kaj ni.

Nedopustno in nesprejemljivo je kakršnokoli popisovanje italijanske manjšine, to je ustavno sporno, je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB). V Sloveniji spoštujemo italijansko manjšino, enako po principu recipročnosti pričakujemo tudi od Italije, je poudaril. Po njegovem ni ne prvič ne zadnjič, da desnica na oblasti v Italiji razmišlja o drugačnem pristopu do slovenske manjšine.

Naj Slovenec več ne dvigne roke nad Slovenca

Šarec je tudi pozval, na se ne zgodi več, da bi Slovenec dvignil roko nad Slovenca v imenu tuje ideologije in v imenu iztrebljanja. Dodal je še, da je bila žrtev izgnancev tako velika, da se ne sme dovoliti, da bi se to ponovilo ali da bi se govorilo s podcenjevanjem o tistem obdobju.

"Druga svetovna vojna se je končala pred mnogimi leti, ampak rane bodo ostale in vsaka rana je znova odprta, ko slišimo, ne samo Tajanija, ampak še mnoge druge, ki to jemljejo zlahka. In kadar nek narod želi živeti na račun drugega naroda, moramo vedno povzdigniti svoj glas," je med drugim povedal Šarec.

Nekaj več kot 1200 zbranim je spregovorila tudi predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Ivica Žnidaršič. Med drugim je opozorila, da je umrlo že 43.000 od 63.000 med drugo svetovno vojno prek rajhenburškega taborišča izgnanih Slovencev.

Nikoli niso dobili  nadomestila za škodo

Opozorila je še, da v nekdanji Jugoslaviji niso poskrbeli za žrtve vojnega nasilja, po osamosvojitvi Slovenije pa so izgnanci z velikimi napori dosegli, da jim je slovenska država priznala, da so žrtve vojnega nasilja in da so dobili nekaj osebnih pravic. "Nikoli pa nobene odškodnine za gmotno škodo," je podčrtala.

Ob današnji prireditvi so pripravili še dan odprtih vrat največjega taborišča za izgon Slovencev med drugo svetovno vojno, ki je bil v hlevih in konjušnicah gradu Rajhenburg.

Organizator spominske prireditve je bilo Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, ki so ga leta 1991 ustanovili na gradu Rajhenburg, 7. junij pa so sicer za spominski dan slovenskih izgnancev razglasili leta 1971.

Kot so zapisali pri društvu izgnancev, so okupatorske države leta 1941 razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovanja ter genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile kočevske in druge Nemce, Avstrijce, Italijane ter Madžare.

Cilj fašistov in nacistov je namreč bil, izbrisati Slovenijo in Slovence z zemljevida Evrope, iz hlevov in barak pri grajskih objektih nad Brestanico, kjer je bilo največje prehodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, pa je šlo na trnovo pot izgnanstva 63.000 Slovencev. Od teh 45.000 v nemška izgnanska taborišča na ozemlju Hitlerjevega tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško in 7500 v Srbijo.

Veliko Slovencev je bilo izgnanih še z ozemlja, ki so ga zasedli Madžari, po kapitulaciji Italije pa tudi veliko primorskih Slovencev. Okoli 17.000 Slovencev je pred izgonom pobegnilo, so še zapisali pri Društvu izgnancev Slovenije.

dezurni@zurnal24.si