Poročali smo že, da je Banka Slovenije uvedla nova pravila glede kreditiranja, ki začnejo veljati 1. novembra, zaradi katerih bodo prebivalci Slovenije veliko težje prišli do kredita kot sedaj, o čemer pišemo v članku Toliko ljudi ne bo več dobilo kredita. 

Sklep o markobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva omejuje ročnost potrošniških kreditov na največ 7 let ter zneske največje mesečne obremenitve za potrošniške in stanovanjske kredite. 

Slovenija Toliko ljudi ne bo več dobilo kredita

Mnogi ne bodo mogli do stanovanja

Predsednik vlade Marjan Šarec je danes sporočil, da je BS namero zaostritve ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva predstavila na Odboru za finančno stabilnost 7. 10. 2019. "Banka Slovenije je takrat napovedala, da bo z novembrom priporočilo glede potrošniškega kreditiranja preoblikovala v zavezujoč instrument in navzgor omejila ročnost potrošniških kreditov in razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca," so sporočili z urada predsednika vlade. "Po stališču Banke Slovenije je obravnavani ukrep potreben z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti."

Foto: Saša Despott banka slovenije

"Pa to res drži?" se sprašuje Šarec. "Zaradi tega ukrepa mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti. Tudi s pomočjo svojih staršev ne, saj bodo pri najemanju potrošniških in stanovanjskih kreditov onemogočeni tudi upokojenci. Gre tu za diskriminacijo posameznikov?"

"Si na BS želijo novo recesijo?"

Ocenjuje, da gre za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in konec koncev tudi države, saj bodo ti ukrepi znižali tudi potrošnjo, kar se nam bo poznalo tudi na gospodarski rasti, ki bo zaradi slabo domišljenega ukrepa nižja. "Na tem mestu je zagotovo vprašanje, ali si pristojni na Banki Slovenije želijo novo recesijo?", se še sprašuje Šarec. "Si želijo, da se ljudem življenjski standard še bolj zniža?"

Nova pravila Stanovanjski krediti: Otroci so ovira na poti do kredita in stanovanja

Dodaja, da razume, da morajo biti ukrepi Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva usmerjeni v zniževanje tveganj pri poslovanju bank in k ohranjanju finančne stabilnosti v državi in zaupanju potrošnikov v bančni sektor. "Razumem tudi pomisleke bank, saj te od kreditov živijo," poudarja Šarec. "Vem tudi, da je Banka Slovenije banke že dalj čas pozivala, da naj se samo omejijo pri dajanju potrošniških kreditov. Vendar pa bi morali biti pri pripravi ukrepov bolj človeški in realni."

Foto: Profimedia Nakup nepremičnine
Banka Slovenije je pri svojem delu samostojna, neodvisno in samostojno spremlja poslovanje bank, identificira morebitna tveganja in izreka ukrepe, za katere oceni, da so potrebni in znižujejo tveganja pri poslovanju bank. "Vendar bi se morali ukrepi pripraviti veliko bolj domišljeno in ob upoštevanju vseh dejavnikov in deležnikov in nikakor ne enostransko, kot so zdaj, brez upoštevanja realnega stanja," še piše Šarec. "Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve. Tu se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi."

ZBS naj poišče rešitev

Predstavnike ZBS bo pozval, da na sestanku, ki so ga sklicali 15. novembra s ključnimi deležniki na temo kreditiranja prebivalstva, še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost. "Tako Banka Slovenije kot banke bi morali, vsak na svoji strani, narediti korak nazaj in skupaj pripraviti ukrepe, ki bodo temeljili na realnih predpostavkah in realnem življenju," je še prepričan Šarec.

Banka bo po novih pravilih potrošnika kreditirala do največ 50 odstotkov mesečnega prihodka (v primeru, da je prihodek višji od 2-kratnika minimalne bruto plače, se znesek nad 2-kratnikom lahko obremeni do največ 67 odstotkov). Ob tem mora potrošniku ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače (674 EUR do 31. decembra 2019 in 715 EUR po 1. januarju 2020). Če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, je treba znesku minimalne neto plače dodati še znesek/zneske za preživljanje družinskega člana/članov (do 402,18 EUR). 

dezurni@zurnal24.si