"Ravnam kot odgovoren predsednik vlade, ne kot predsednik LMŠ," je zapisal.

Šarec je še omenil, da so odzivi znotraj koalicije burni in da gre za očitke, da gre za napačen postopek, da se ni posvetoval in je skrival ime kandidata. Slednje je, kot je zapisal, storil "izključno zaradi obrambe dostojanstva kandidata".

"O postopku govorijo isti, ki so pred petimi leti sodelovali pri popolnem fiasku, ko je vlada poslala tri kandidate, ki so se samopredlagali. Posledica je bila zavrnjena kandidatka na zaslišanju v Bruslju, prišlo je celo do hišnih preiskav, postopka KPK itd.," je še objavil premier in poudaril, da je predlagal kandidata, ki ni član nobene stranke.

"Je kdo od teh, ki se spotika ob izbor 'uradnika', ali sploh kdo iz Slovenije že zastopal predsedstvo EU v Evropskem parlamentu? In odgovarjal na vprašanja poslancev? Se je kdo od njih kdaj pogajal z Rusijo, ZDA, Azerbajdžanom o opazovanju njihovih volitev? Je kdo od njih vodil mednarodno ustanovo s 160 zaposlenimi in 20 milijoni evrov letnega proračuna? Janez Lenarčič je to počel. Uspešno. Zdaj pa poslušamo o uradniku, ki ne zmore voditi? Vedno ista zgodba ... podcenjevanje do zadnjega atoma moči," je zapisal premier ter dodal, da kandidata za komisarja ne bodo poslale v Bruselj stranke, temveč slovenska vlada, in v Evropski komisiji bo kandidat iz Slovenije.

Foto: Profimedia Marjan Šarec

Vlada bo o predlogu komisarja iz Slovenije odločala danes. Premier je v sredo sporočil, da za kandidata za evropskega komisarja predlaga Lenarčiča. Do Šarčeve izbire so bili kritični v koalicijski SD, medtem ko se druge koalicijske stranke v sredo niso uradno odzvale.

Besni v koaliciji SD ostro proti predlogu Marjana Šarca: Rušite koalicijo

Lenarčič je trenutno vodja stalnega predstavništva Slovenije pri EU. Univerzitetni diplomirani pravnik je izkušen diplomat, ki je med drugim vodil priprave na prvo slovensko predsedovanje EU leta 2008.

Leta 2003 je bil imenovan za vodjo slovenske misije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na Dunaju ter bil v času slovenskega predsedovanja organizaciji leta 2005 tudi na čelu stalnega sveta Ovseja. Med letoma 2008 in 2014 je bil direktor Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR).