"Ker ste zavrnili nagovor v Evropskem parlamentu ste nas opetnajstili za vašo vizijo prihodnosti Evrope. Kakšna je vaša vizija, katere prioritete bo Slovenija zasledovala," je Šarca vprašal Anže Logar, SDS.

"Želel bi si, da nova Evropska komisija znova da na mizo širitev na zahodni Balkan, bolj aktivna bi morala biti pri vladavini prava, zdaj se je bolj gledalo na strankarsko pripadnost, saj so vse ključne položaje zasedali ljudje iz Evropske ljudske stranke. Ko je Juncker rekel, da se ne bo postavil na nobeno stran, saj se ne bi bilo treba, postaviti bi se moral na stran prava. Želel bi si, da se ne bi ukvarjali z eno temo, kot je zdaj Brexit, tu so podnebne spremembe, digitalizacija, prost pretok ljudi, blaga in storitev, zaostajanje za velikimi … Naslednja Evropska komisija mora biti manj politična in bolj gledati na male države," je odgovoril Šarec in dodal, da med predsedovanjem ne bomo vlekli na plano samo meje s Hrvaško. Logar je namreč namignil, da imajo Hrvati že zdaj načrt, kako bodo med svojim predsedovanjem izpostavljali problem nerešenih meja. Šarec je sicer dejal, da ga to veseli, saj imajo nedorečene meje skoraj z vsemi sosedi. 

Ni treba biti ciničen in piker

Logar se je precej bojevito odzval, da so vse to prazne besede, češ da to ni nobena vizija, a se Šarec ni dal vreči iz tira. "Ni treba biti nič ciničen in piker. Mislim, da je precej od tega odvisno, kdo vodi komisijo, zelo pomembno bo, kakšen bo rezultat na volitvah. Zdaj predsednik Evropskega parlamenta obuja neke stare prakse," je ogovoril Šarec in spomnil, da je vlada, v kateri je sodeloval Logar, pošiljala specialce na mejo.

Glede prioritet slovenskega predsedovanja je Šarec dejal, da se bo do druge polovice leta 2021 še marsikaj zgodilo, na kar se je logar odzval s smehom. "Lahko se smejite, vam nič ne zamerim, govorim pa tako, kot stvari stojijo, ključno bo, kakšen bo rezultat evropskih volitev. Lahko se smejite na ves glas," je še odvrnil Logarju, ta pa mu je odvrnil, da je prav v tem težava, a stojijo in se nikamor ne premikajo.

"Ne bomo dovolili, da ljudje ostanejo brez zdravnika"

"Ne skrbi ne toliko privatizacija ali ne, ampak kako se bodo čakalne dobe zmanjšale, kako bodo pacienti prišli do storitev, ki si jih zaslužijo. Nisem nasprotnih zasebnega zdravstva, tudi to mora obstajati, ampak to ne omogoča dostopnosti vsem. Se je pa že marsikaj premaknilo, za več kot 40 tisoč se je zmanjšalo število čakajočih, na prvi specialistični pregled za petino, več kot 15 tisoč. Nad dopustno mejo se je število čakajočih zmanjšalo za 20 tisoč, to je za 29 odstotkov," je Šarec odgovoril na vprašanje Mihe Kordiša, Levica. "Ne bomo pa pristajali na izsiljevanja in pritiske. To ni način," je dejal Šarec.

"Jaz nisem bil pri zdravniku že štiri leta, z mano nimajo veliko dela.

Marjan Šarec

"Ljudi je strah, da bodo ostali brez zdravnika. Tega ne bomo dovolili. Zdravnikom ne oporekam trdega dela, ne morem pa mimo razkritega pisma predsednika sindikata Praktikum, navajam, 'lahko vsi date odpoved v ZD in odprete ali s. p. ali d. o. o. in sklenete pogodbo z ZD kot podizvajalec, vodstvu ZD se razloži, da ne želite biti zaposleni, ampak želite sklenitev pogodbe kot s samostojnim zdravnikom, ki bo še naprej skrbel za isto populacijo'. Če bi bil teoretik zarote, bi rekel, da gre za navodila, ki se danes uresničujejo, da gre samo za en cilj, to je postati zasebnik, da gre zadaj le za finančne interese. Ampak nisem teoretik zarote, zato upam, da ne gre za lažno igranje na čustva, za izsiljevanje na plečih pacientov, želim verjeti, da ne gre za načrtno rušenje javnega zdravstva, da cilj ni privatizacija in da vsi ne razmišljajo tako," je dejal Šarec in zavrnil izstop zdravikov iz enotnega plačnega sistema, ki ga zahteva sindikat Fides. 

Šarec: po višini plače sem na 1.714 mestu v javnem sektorju

"Izstop zdravnikov in enotnega plačnega sistema lahko povzroči razpad sistem in kaos na tem poročju, ta hip ne pride v poštev. V naslednjih petih letih niti razmišljati ne moremo o tem. Med tisoč najbolje plačanimi je bilo 883 zdravnikov, pa ne pravim, da je s tem kaj narobe, samo za ponazoritev. Jaz sem bil s svojo plačo na 1.714. mestu najbolje plačanih v javnem sektorju, minister za zdravje na 2248. mestu, pa se ne pritožujeva," je dejal. 

Šarec bi podprl nove proste dneve 

Prvo vprašanje je sicer zastavil Zmago Jelinčič, SNS, ki ga je zmotila vladna podpora poslanskemu predloga zakonu, da se preimenuje praznik vrnitev Primorske k matični domovini preimenuje v priključitev Primorske matični domovini.

"Imam vas za pametnega, ne vem, kako ste lahko nasedli poslancem, ki zahtevajo spremembo Pariške pogodbe, v kateri jasno piše, da je bila Primorska vrnjena Jugoslaviji," je dejal Jelinčič.

"Gre za poslanski zakon, ni ga predlagala vlada, če vas zanima moje osebno mnenje, je pa to, da se nehajmo ukvarjati z imenom praznikom, ampak s tem, kaj prazniki pomenijo, dajmo izobešat zastavo. Za ta praznik veliko Slovencev, ker ni dela prost dan, sploh ne ve," je dejal Šarec. "Moje osebno mnenje je, da ni potrebe, da se praznik v tem predvolilnem času preimenuje. Bolj bi podprl to, da je to dela prost dan in na ozaveščanju, kaj ta praznik pomeni," je dejal Šarec in dodal, da enako meni o prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in dnevu Rudolfa Majstra.

Novi postopki? Tega si nihče ne želi!

Svetujem, da se držimo te trase in da začnemo delati kar se da hitro," je odgovoril na vprašanje, Aleksandra Reberška, ki je opozoril na počasnost gradnje tretje razvojne osi in neustreznost trase, saj bo gradnja dražja in bo trajala šest let, kar je bistveno dlje kot bi po njegovih beseda trajala gradnja ceste s priključkom pri Arji vasi. "Lahko se osebno angažiram in še enkrat vse preverim, ampak če gremo spet v nove postopke, te ceste ne bo še dolgo dolgo, tega pa si nihče od nas ne želi," mu je dejal Šarec.

dezurni@zurnal24.si