Zato mu je žal, da na odboru DZ ni bilo sprejeto njihovo dopolnilo, s katerim bi osnovni člen predlagane novele pustili odprtega in tako omogočili pogovore o kompromisni rešitvi.

Poslanka SAB Maša Kociper je namreč premierja vprašala, ali podpira predlagano novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki jo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje in spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol.

Šarec je odgovoril, da sta bili glede tega predlagani dve osnovni rešitvi. Prva je rešitev ministrstva, ki predvideva 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa, financiranja razširjenega dela javnega programa pa ne predvideva. Druga pa je rešitev desnega političnega pola, ki predlaga 100-odstotno financiranje obeh delov javnega programa. Za nobeno od rešitev večine ni, je dejal.

Sprejetje novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero naj bi uresničili ustavno odločbo glede financiranja zasebnih šol, je negotovo. Tudi v koaliciji enotne podpore ni, saj SMC predloga ne bo podprla. Po njenem mnenju ne uresničuje ustavne odločbe, je povedal poslanec Igor Zorčič. Levica in SNS se še ne izrekata.

Člen s (protiustavno) rešitvijo je zaprt

Tudi zato mu je žal, da na odboru DZ za izobraževanje ni bilo podprto dopolnilo LMŠ, po katerem bi država obvezni del programa financirala v celoti, razširjenega pa bi financirala delno (okoli 25 odstotkov). Z dopolnilom so želeli po Šarčevih besedah osnovni člen novele na odboru pustiti odprt, da bi lahko pozneje v pogovorih dosegli kompromis. A odbor dopolnila ni podprl, člen je zaprt in tako predvideva rešitev, kot jo je že v osnovi predlagalo ministrstvo.

Na vprašanje Kociprove, ali se premier zavzema, da v DZ sprejmejo predlog ministrstva, Šarec ni odgovoril neposredno. "Glede na to, da zakon predlaga 100-odstotno financiranje obveznega programa, verjamem, da bo s tem zadoščeno ustavni odločbi, kot to pravi minister. Mi je pa žal, da nismo odprli nove razprave in dosegli kompromisa," je dejal. Sam se sicer ne zavzema za to, da bi bila oba dela programa financirana v celoti, saj če bi se, "bi verjetno predlagali tak zakon".

Če bo predlagana novela sprejeta, Šarec meni, da zadeva s tem še ne bo končana, ampak bo zakon verjetno deležen nove presoje ustavnega sodišča. Na sploh meni, da gre za zapleteno vprašanje. "Trenutna vladna koalicija ima pet partnerjev. V prejšnjem mandatu so bile tri vladne partnerice, pa jim vseeno ni uspelo rešiti te težave," je ponazoril težavnost.

Poslanko je še zanimalo, kakšno mnenje ima predsednik vlade o slovenski javni šoli. Ta je po Šarčevem mnenju dobra, a ji manjka predvsem spoštovanje učiteljev, tudi starši bi ji morali bolj zaupati in "prenehati hoditi do fakultet z otroki". Šola je namreč stvar učitelja in učenca, je dejal. Slovenska šola bi po mnenju predsednika vlade morala dati tudi več poudarka slovenski zgodovini, zlasti osamosvojitvi, "da bodo otroci vedeli, v kateri državi živijo in zakaj je ta država sploh nastala".

V SMC obžalujejo, da ni prišlo do drugačne odločitve glede novele zakona že na parlamentarnem odboru, ki je predlog pripravil za plenarno sejo. Dopolnilo, ki naj bi prinašalo kompromisno rešitev, ni prejelo podpore, je danes v izjavi novinarjem spomnil vodja poslancev SMC Zorčič.

Predlog ostaja v prvotnem besedilu in je po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ izredno problematičen, zato ga v SMC po Zorčičevih besedah ne bodo podprli. Na vprašanje, ali bodo vzdržani ali pa morda proti predlogu, pa ni želel odgovoriti. Bo pa poslanska skupina enotna.

Pobudniki ne smejo biti na slabšem

Zorčič je spomnil, da so imeli v prejšnjem mandatu predlog, ki je odpravljal neustavnost, sedanji predlog pa po mnenju SMC ne uresničuje ustavne odločbe. "Če bo zakon sprejet, bodo pobudniki ustavne presoje, ki jim je ustavno sodišče pritrdilo, na slabšem," je opozoril. Po njegovih navedbah pa jih v SMC tudi žalosti, da se je veliko razpravljalo o ogrožanju javnega šolstva, čeprav slednjega varuje že obstoječi zakon.

"Javne šole so v vsakem primeru zavarovane, zdaj gre le za implementacijo ustavne odločbe. Očitno ideološki spor botruje temu, da se DZ verjetno ne bo zedinil glede vsebine zakona," je še ocenil. Prav tako je po njegovem mnenju nepomembno, ali se strinjajo s samo odločbo ustavnega sodišča. "Biti moramo dosledni in vse odločbe ustavnega sodišča spoštovati. Včasih so nam všeč, včasih ne," je odločen Zorčič.

Tudi nekateri drugi koalicijski poslanci si želijo, da bi zakon padel

Težav v koaliciji zaradi stališča SMC ne pričakuje. Druge koalicijske stranke namreč napovedujejo podporo zakonu, Zorčič pa meni, da nekateri tudi sami niso prepričani v vsebino zakona in si kdo od njih intimno želi, da bi padel.

V SD medtem čvrsto stojijo za ministrovim predlogom novele zakona. Menijo, da je dober, da rešuje odločbo ustavnega sodišča in obenem zagotavlja ohranitev javnega šolstva. Verjamejo, da bo DZ novelo tudi sprejel, je povedal poslanec Marko Koprivc.

Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič je v izjavi napovedal enotno podporo poslanske skupine predlogu novele, ki po zagotovilih ministra za izobraževanje znanost in šport Jerneja Pikala uresničuje ustavno odločbo. Tudi Kovačič je obžaloval, da dopolnila k noveli niso bila sprejeta.

Medtem pa je vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper dejala, da ne ve, ali je danes dobila jasno zagotovilo premierja in predsednika LMŠ Marjana Šarca, ki je na to temo odgovarjal pred DZ, da bodo v njegovi stranki enotno podprli predlog zakona. Medtem bodo predlog podprli vsi poslanci SAB, ki se po navedbah Kociprove prav nič ne bojijo morebitne nove ustavne presoje.

Poslanec DeSUS-a je v dilemi

Polanec DeSUS Jurij Lep je povedal, da bodo podprli zakon, osebno pa je še v dilemi. "Zame je prvo, da vlada obstane, da se nečesa, kar se dogovorimo, držimo," je pojasnil. Spomnil je na stališče poslanske skupine pred časom, da ne želijo povzročati novih krivic tistim, ki jim je ustavno sodišče v tej zadevi ugodilo, zato so na parlamentarnem odboru tudi poskušali sprejeti kompromisno rešitev, vendar podpore zanjo ni bilo. Tako imajo v DeSUS po njegovih navedbah čisto vest.

LMŠ, SD, SAB in DeSUS, ki napovedujejo podporo zakonu, pa imajo skupaj le 33 glasov. Predlog bi lahko sprejeli s pomočjo Levice, ki ima devet poslanskih glasov, a svoje odločitve še ne razkrivajo.

Po besedah poslanca Luke Mesca v Levici menijo, da bi bila najbolj ustrezna možnost sprememba ustave, ki bi jasno povedala, da je država dolžna financirati javno šolstvo, ne pa tudi zasebnega, ki je nadstandard. Starši, ki vpisujejo otroke v zasebne šole morajo vedeti, da bodo za to morali tudi nekaj prispevati, je povedal.

Levica se glede zakona po besedah Mesca še pogovarja s koalicijo, dokončno odločitev bodo sporočili v sredo, ko bo DZ razpravljal o noveli zakona. Sicer pa je poudaril, da je "treba razmišljati tudi korak naprej, torej o poti k spremembi ustave, ki bi omogočila jasno razločitev med javnim in zasebnim šolstvom".

Medtem noveli ostro nasprotujejo v SDS in NSi. Predsednik NSi Matej Tonin meni, da je edina rešitev zavrnitev novele. "Pri realizaciji odločb ustavnega sodišča ni kupčkanja. In tukaj je bilo ustavno sodišče zelo jasno: za enak program sledi enako plačilo," je poudaril v izjavi novinarjem. Če bo predlog sprejet, bo to po njegovih ocenah zadevo poslabšalo in bo to "še eden izmed neustavnih zakonov". Po njegovem mnenju bi bila najbolj elegantna rešitev, da ustavno sodišče samo realizira odločbo.

dezurni@zurnal24.si