Čeprav bi se moral sestanek začeti ob 19. uri, so se voditelji zbrali šele okrog pol desete ure zvečer, ker so pred tem imeli številna dvostranska srečanja.
Grški premier George Papandreu je ob prihodu poudaril, da bodo voditelji držav v območju evra povrnili ljudem zaupanje v evropsko gospodarstvo in skupno evropsko valuto.
Rešitev evra
Nemčija in Francija sta dan pred vrhom razgrnili predloge za rešitev evra, v katerih sta pozvali h krepitvi nadzora nad proračunskimi politikami v območju evra. Pri tem sta se zavzeli za "učinkovitejše sankcije" za kršitelje evropskih pravil glede primanjkljaja in za "trden okvir" za soočanje s krizami, kakršna je grška.
Kakšne učinkovitejše sankcije?
Nemška kanclerka Angela Merkel je že nakazala, da naj bi šlo za izgubo pravice do evropskih sredstev ali v primeru najhujših kršiteljev za vsaj začasen odvzem glasovalne pravice. Omenja pa se tudi možnost izključitve iz območja evra.
Slovenija bo prispevala 0,48 odstotka deleža posojil držav v območju evra, ki so Grčiji v treh letih pripravljene posoditi do 80 milijard evrov, v prvem do 30 milijard evrov. Slovenija naj bi tako prvo leto prispevala 145 milijonov evrov, v treh letih pa do 384 milijonov evrov.
Vlada podprla posojilo Grčiji
Premier Pahor je po četrtkovi odločitvi vlade poudaril, da bo na vrhu zahteval zaostritev nadzora nad uresničevanjem pakta o stabilnosti in rasti ter takojšnje institucionalne spremembe v območju evra, ki naj bi poleg jasnih določil glede vstopa novih članic v območje evra vključevale tudi mehanizme izključitve v primeru hujših kršitev pravil.
Pahor bo zahteval tudi večjo usklajenost fiskalnih politik s poudarkom na posrednih davkih in čvrstejše mehanizme za ohranitev stabilnosti evra v času kriz. Prav tako Slovenija zahteva dosledno izpolnjevanje grškega programa varčevalnih in reformnih ukrepov, kar je tudi pogoj, da bo odobrila posamezne obroke posojil.