Kaj ste pa vi sanjali, da boste, ko boste veliki? Morda so se med naštetim pojavili tudi poklici kot so veterinar, zdravnik ali pa odvetnik. Sodeč po anketi "Mladi in trg dela", ki jo je opravil e-Študentski servis maja letos, so se sanjski poklici mladih sedaj več kot očitno spremenili. V svoji izjavi za medije so poleg tega poudarili tudi zanimivost, da imajo mladi kljub nizki starosti polovice vprašanih (med 15 in 19 let) že kar jasne predstave o tem, kje se vidijo v prihodnosti.
Sanjski poklici, ki si jih mladi želijo opravljati
Nekateri vprašani so v anketi našteli prav zanimiva dela, ki bi si jih želeli opravljati, ko se zaposlijo. Tako so se na seznamu znašli poklici kot so zoo psiholog, spletni kriminalist – etični heker, strokovnjak za strojno učenje, forenzični patolog, evropski sodnik, visoki državni predstavnik ter vodja projekta gradnje jedrske elektrarne.
Obenem so našteli tudi poklice, ki so bolj podjetniško naravnani. Nekateri izmed vprašanih si tako želijo imeti podjetje, ki proizvaja proizvedeno meso, drugi želijo biti vplivneži, tretji pa pisatelji ali pa opravljati delo na turistični kmetiji.
Anketa je prav tako pokazala, da bi si takoj po končanem šolanju kar 20 odstotkov mladih želelo ustvariti svoje podjetje, kasneje v življenju pa 35 odstotkov.
Nenavadna študentska dela
Mnogi mladi so sicer že vstopili na trg dela in opravljali raznorazna študentska dela. Tako so nekateri od njih posegli ravno po delih, ki se na prvi pogled zdijo sila nenavadni. Sodeč po podatkih, ki so jih posredovali iz e-študentskega servisa, so nekateri mladi v sklopu študentskega dela učili starejše uporabo bankomata, sestavljali lego kocke z otroki, računali volumen čevljev, ocenjevali meso in celo opravljali promocijo v vlogi Kekca.
Zakaj je študentsko delo pomembno?
V anketi "Mladi in trg dela" je 1.117 dijakov in študentov tudi odgovarjalo na vprašanje, zakaj jim je študentsko delo pomembno. Na prvo mesto so postavili pridobivanje delovnih izkušenj že med šolanjem, tako je odgovorilo 82 odstotkov anketiranih.
Nato sledijo finančni razlogi. 80 odstotkov jih namreč pravi, da si s tem lahko privoščijo nekaj več, za 71 odstotkov pa je pomemben hiter in zagotovljen zaslužek. Za 69 odstotkov mladih je bistveno, da študentsko delo prinaša samostojnost in neodvisnost, 60 odstotkov pa meni, da se skozi priložnostno delo učijo grajenja odnosov in komunikacije.
Prehod iz študentskega delo v redno zaposlitev
Lanska septembrska raziskava Ninamedia je med mladimi, ki so že končali šolanje, pokazala, da je velika večina anketirancev prepričana, da jim je delo preko študentskega servisa pomagalo ali pa zelo pomagalo pri spoznavanju trga dela, podjetij in organizacij ter delovnih nalog. Ti sestavljajo 80 odstotkov vseh vprašanih.
Tri četrtine vprašanih (74,8 odstotka) je preko študentskega servisa opravljalo tudi strokovna ali zahtevnejša dela. Dve tretjini mladih (61,9 odstotka) pa sta se po koncu šolanja ozira zaključku dela preko študentskega servisa zaposlili pri enem izmed delodajalcev, kjer so opravljali delo. Povprečno število različnih del, ki so jih mladi sicer opravljali preko študentske napotnice, je pet, so še zapisali pri e-Študentskem servisu.
Je pa res, ne glede na domišljavost poklica, ko dobiš otroka, se navadiš tako na sranje kot na kozlanje, na …
Ni lepšega, kot biti plačan aktivist na Trstenjakovi. Omejitev je zgolj število mest in starost..Izobrazba je manj pomembna..
Se že kažejo posledice "družbenih" omrežij in razvajene mladine, ki imajo vedno manj stika z realnostjo. Ampak tako je...vsi smo …