Žled že od petka drži v primežu velik del države. Obrambni minister Roman Jakič je na današnji tiskovni konferenci o izrednih razmerah dejal, da se je v Sloveniji zgodila naravna katastrofa večjih razsežnosti. "Na tleh je 500 ton železja, daljnovodov, kablovja. 25 odstotkov prebivalstva je brez elektrike. Odprava okvar v odročnejših naseljih bo trajala do dva tedna," je povedal in dodal, da bo sanacija škode trajala nekaj mesecev. "Najprej bomo oskrbeli tiste, ki so najdlje brez elektrike, druga prioriteta je vodooskrba, nato šole, domovi starejših in drugo."

Odjemalce na območjih Cerknice, Starega trga, Sodražice, Babnega Polja, doline reke Kolpe, Logatca, Žibrš, Kalc in Rovt v Elektru Ljubljana (EL) opozarjajo, da bosta odprava okvar in izpad dobave elektrike trajala vse do konca tedna. Vzpostaviti jim je uspelo povezavo daljnovoda med Klečami in Vrhniko ter tako zagotoviti elektriko na vrhniškem območju, do konca tedna pa si od tam želijo vzpostaviti povezavo do Logatca. Prebivalce pozivajo, naj se na izpad elektrike pripravijo, tiste, ki so elektriko že dobili, pa opozarjajo, da bo dobava večkrat motena. Trenutno je sicer na območju, ki ga pokriva EL, brez elektrike okoli 30.000 odjemalcev. Skupno je brez elektrike po vsej državi skoraj 70.000 odjemalcev, od tega še vedno več kot 10.000 na območju Elektra Primorska, 12.000 na območju Elektra Maribor in 9.550 na območju Elektra Celje. Elektrodistibuterji imajo infrastrukturo zavarovano, saj to zahteva zakonodaja. V Elektru Ljubljana pa škodo na omrežju ocenjujejo na med deset in petnajst milijonov evrov.

Težave omilili s kabliranjem

Najbolje so jo odnesli na Gorenjskem. Iz Elektra Gorenjska (EG) so sporočili, da je pri njih brez elektrike okoli 5.000 odjemalcev, predvsem na visokogorskih območjih. "Na predelih Gorenjske, kjer so običajno najostrejše vremenske razmere, je v tokratni naravni katastrofi izpad električnega omrežja najmanjši v primerjavi z drugimi distribucijskimi podjetji, kar je zagotovo posledica tudi velikega odstotka podzemne kabelske izvedbe daljnovodov in zato zanesljivejšega omrežja," so pojasnili v EG.

"To bi težko preprečili" 

Nekdanji direktor Elektra Slovenije (Eles) Vekoslav Korošec je ob tem dejal, da bi zelo težko preprečili tokratno katastrofo na omrežju, saj stebrov daljnovodov ni mogoče tako zelo utrditi, hkrati pa je poudaril, da je za zdaj takšna rešitev pri visokonapetostnih daljnovodih še predraga: "Poškodbe na omrežju do 110 kilovoltov pa je s kabliranjem mogoče preprečiti." Kljub vsemu, kot je dodal, je bilo do zdaj slovensko elektroenergetsko omrežje zelo zanesljivo – izognilo se je vsem krizam z dobavo elektrike, ki so pestile sosednje države. Res pa se je, ocenjuje, v zadnjih letih zaradi gospodarske krize premalo vlagalo v posodabljanje omrežja. Dodatne težave povzroča tudi umeščanje daljnovodov v prostor.

V Elesu so izpostavili, da so posledice žledoloma zaradi vlaganj v zadnjih treh letih manjše, kot bi lahko bile, na obeh daljnovodih proti Primorski pa se je zrušilo15 stebrov: "Žal prve ocene kažejo, da vseh posledic ne bo mogoče sanirati pred koncem aprila."

Pristojni pozivajo še, naj ljudje škode ne poskušajo popraviti sami in naj se ne približujejo poškodovanim vodnikom.     

Hiter odziv sosednjih držav

Kot je dejal minister Jakič, so se na prošnjo za pomoč v okviru mehanizma civilne zaščite v rekordnem času odzvale Avstrija, Nemčija in Češka. Avstrija je v Slovenijo dostavila 27 agregatov moči 100–500 kilovatov, dva agregata je poslala Nemčija, pri čemer je agregat moči 350 kilovatov že v Sloveniji in so ga poslali v Postojno, en močnejši agregat je prispevala tudi Češka. Razporedili jih bodo po vsej državi glede na potrebe.

Foto: Nino Verdnik Pomoč iz Avstrije

Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je pozval lokalne skupnosti, ki še niso, da začnejo sodelovati s centri civilne zaščite, da bo pomoč kar najbolj koordinirana. Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But je pojasnil, da so se s podjetji za dobavo električne energije danes dogovorili o razdelitvi dodatnih agregatov, in sicer jih bodo 13 poslali v ljubljansko regijo, 15 v mariborsko, 13 na območje Postojne, od tega so štiri tja že zagotovili, 14 na območje Celja in tri na območje Kranja.

Na pomoč priskočilo 10.000 prostovoljcev

Predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša je dejal, da so prostovoljni gasilci na terenu od petka, pri odpravljanju posledic žleda pa je doslej sodelovalo 10.000 prostovoljcev. Skupaj z ministrom Jakičem sta poudarila, naj ljudje za pomoč zaprosijo na številki 112 in naj delodajalci prostovoljnim gasilcem omogočijo izostanek od dela. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič pa je dejal, da je Slovenska vojska takoj pripravila materialna sredstva, od helikopterja in agregatov do prevoznih sredstev in sredstev za zagotavljanje hrane, prav tako moštvo za podporo zaščiti in reševanju. Na podlagi celovitega načrta bo Slovenska vojska podprla aktivnosti zaščite in reševanja.

Foto: Slovenska vojska Oklepnik SV Na Jezersko hrana z oklepnikom

Po podatkih, ki so nam jih zaupali na občinski mobilni številki, so se na Jezersko iz Preddvora okoli 11. ure podali oklepnik Slovenske vojske in gasilci, ki bodo dostavili hrano. Velja namreč popolna zapora ceste. Na občini pravijo, da so ogrožena tudi življenja, saj nekje elektriko imajo, nekje pa tudi ne. Vojska je že dostavila tudi agregate; za vodo je za zdaj poskrbljeno.

Podpolkovnik Marko Prvinšek je potrdil, da je šel oklepnik iz Preddvora zaradi neprevoznosti ceste proti Jezerskemu. Peljejo hrano, ki jo Jezerčanom pošilja Občina Preddvor. "Težko je reči, ali bo treba iti še kam, saj delamo v skladu z navodili civilne zaščite." Dodal je, da so vojaki v pripravljenosti, in če bo treba, bodo poslani na pomoči potrebna območja. 50 vojakov je sicer že od včeraj v Pivki in 50 v Postojni.

Težave v pristanišču

Zaradi naravne katastrofe, ki je prizadela večji del Slovenije, imajo težave tudi v koprskem pristanišču, saj že od četrtka ni pripeljal oziroma odpeljal noben vlak. "V Luki Koper v povprečju dnevno sprejmemo oziroma odpremimo približno 65 vlakov. Stanje je najbolj zaskrbljujoče na kontejnerskem terminalu, kjer se soočamo z največjimi zamudami. Po informacijah, ki jih imamo s strani Slovenskih železnic (SŽ), naj bi železniški promet na nekaterih progah stekel že jutri, na ostalih pa do konca tedna. Kljub temu pričakujemo težave zaradi popravila poškodovanega električnega omrežja," pravi Sebastjan Šik, predstavnik družbe za stike z javnostmi. Po njegovih besedah bodo v dogovoru s strankami in SŽ sproti določali prioritete in poskušali v najkrajšem času nadoknaditi zamude. Kot je še dodal, na srečo poteka odprema in promet tovornjakov nemoteno, tako lahko stranke za najbolj občutljiv ali nujen tovor uporabljajo cesto.

Več o dogajanju, povezanem z ledeno katastrofo:

• Konec tedna tri zastrupitve

• Odprtih manj kot tretjina šol

• Žled zaprl ceste, na železnicah le dizli

• Jutri še ena pošiljka ledenega dežja

• Drevje se je podiralo kot domine

• Drevo odprlo pot volkovom

Foto: Anže Petkovšek Odstranjevanje posledic Prestranek

"Gasilci so že precej izčrpani"

"Pri nas je 50 vojakov, ki pomagajo gasilcem, ki so že precej izčrpani. Pomagajo predvsem pri odstranjevanju ledu in ledenih sveč iz kablov pa tudi vejevja s pločnikov na poteh proti šolam, zdravstvenemu domu," je za Žurnal24 dejal župan Občine Pivka Robert Smrdelj. "Trudijo se tudi delavci Elektra Primorska; sreča je, da ni novih poškodb, a vsake toliko časa se še vedno kaj polomi zaradi teže bremena. Sreča je tudi to, da ni vetra; upamo, da bo tako tudi ostalo."

Po Smrdeljevih besedah v občini še vedno ni povsod elektrike. "Za nekaj vasi upamo, da jo bodo lahko vzpostavili že danes, a tako smo upali tudi včeraj. Gre za vasi Parje, Drskovče, Zagorje in Petelinje. Tam si ljudje pomagajo z manjšimi generatorji, ki jih selijo po hišah, da vsaj za kratek čas zagotovijo elektriko za ogrevanje in zamrzovalne skrinje. Zaprosili smo za šest večjih agregatov, s katerimi bi zagotovili elektriko zanje, če je iz sistema še ne bo. Brez elektrike je tudi del Pivke, Raduhova. Popravilo daljnovodov lahko namreč traja tudi dva tedna, kar pomeni, da tudi ko bo sistem vzpostavljen, bodo še vedno odklapljanja in redukcije."