Novi megahit na področju elektrike je samooskrba. Pri nas je možna od januarja 2016, se pa število izjemno povečuje. Letos je bilo do konca maja število vlog za samooskrbo že večje kot v celem letu 2017. Marca letos je država omogočila, da lahko sončno elektrarno za samooskrbo postavi tudi malo podjetje ali večstanovanjska stavba. Gen-I jo je tako že postavil na strehi bloka na Jesenicah. 

Po zadnjih podatkih je na omrežje priključenih že 2894 odjemalcev, ki imajo samooskrbno napravo. Uredba o samooskrbi sicer ne govori izrecno o elektriki iz sončnih elektrarn, ampak o električni energiji iz obnovljivih virov, a imajo praktično vsi uporabniki sončne panele.

Logika samooskrbe je enostavna. Hiša ostane priključena na omrežje, kadar je sonce, proizvaja viške elektrike, ki jih oddaja v omrežje, kadar pa sonca ni, električno energijo, ki jo potrebuje, jemlje iz omrežja. Konec leta se izvede poračun. Če porabiš več kot si proizvedel, elektriko doplačaš, če pa si proizvedel več elektrike, kot si je porabil, pa zanjo načeloma ne dobiš nič.

Zaradi vremenskih pogojev (več sonca v poletnih mesecih) bo poleti prihajalo do presežkov, pozimi (ko bo sonca manj) bo poraba večja od proizvodnje. Na koncu leta, ko se bo naredil obračun, se bodo tako viški, ki so bili proizvedeni poleti »kompenzirali« z električno energijo, ki je bila prevzeta iz omrežja v mesecih z manj ur sonca.

Ministrstvo za inffrastrukturo

"Odločitev, ali se bodo morebitni viški, ki nastanejo po koncu obračunskega obdobje dobavitelju predali odplačno ali neodplačno, je del poslovnega odnosa dveh strank (torej odjemalca in dobavitelja). Namen samooskrbe ni ustvarjanje dobičkov in pravila obračuna pri samooskrbi so taka, da se viški ne morejo sproti prodajati, na dobavitelja se lahko prenese le morebitni višek ob zaključku obračunskega obdobja," pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.

Na ministrstvu torej dopuščajo plačilo za višek, čeprav navajajo, da uredba o samooskrbi v 8. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je "pogodba o samooskrbi pogodba med dobaviteljem in odjemalcem, s katero se dogovorita o kompenzaciji oddane električne energije (v kWh) s prevzeto električno energijo (v kWh) v obračunskem obdobju ter o brezplačni predaji presežka električne energije dobavitelju, kadar je v obračunskem obdobju količina oddane električne energije večja od količine prevzete električne energije".

Pred namestitvijo sončne elektrarne je tako smiselno dobro razmisliti o pričakovani porabi elektrike v prihodnosti. V primeru premajhne, bo konec leta potrebno visoko doplačilo, v primeru prevelike pa boste proizvedeno elektriko morali podariti. Dodatne panele je sicer, če je na strehi dovolj prostora, praviloma mogoče namestiti tudi naknadno.

Pozor, račun za elektriko v nobenem primeru ne bo nič evrov

Pričakovanje, da bo račun za elektriko, ko boste namestili sončno elektrarno in si zagotovili samooskrbo, nič evrov, je napačno.

"Samoproizvajalec ima sklenjeno pogodbo o dobavi z dobaviteljem in plača vse stroške in prispevke, ki se obračunavajo na podlagi obračunske moči priključka. Ne plača pa za stroška za elektriko, če je v celotnem obračunskem letu razlika med porabljeno in proizvedeno elektriko enaka nič in plača seveda za del omrežnine, ki se določa na podlagi količine električne energije dovedene iz omrežja," pojasnjujejo na ministrstvu.

Povedano po domače, obračunsko moč in prispevek za soproizvodnjo elektrike in toplote ter za obnovljive vire se plačuje, tudi če je poraba nič. Višina je odvisna od priključne moči, pri 10 kilovatih pa znaša mesečni strošek okrog 18 evrov.

Samooskrbni prihranek, če je imela hiša prej 76 evrov računa za elektriko, znaša okrog 66 evrov: 25 evrov pri elektriki, 27 pri omrežnini, okrog dva evra pri trošarini in okrog 12 pri DDV-ju.

Prvi mož Elesa Aleksander Mervar je pred časom v članku za Sobotno prilogo Dela izračunal, da samooskrba prinaša samo dva odstotka višji neto učinek kot podporna shema, to je subvencija za elektriko iz sončnih elektrarn. Letni prihranek pa je 523 oziroma 515 evrov. (Izračun je opravil za sončno elektrarno z instalirano močjo 7,785 kW in letno proizvodnjo 8.444 kWh, ki je enaka letni porabi elektrike, ter priključno močjo 8 kW).

Razlika je izjemno majhna, a je samooskrba enostavnejša kot podporna shema. Lastniki sončnih elektarn, ki želijo prejemati denar iz podporne sheme, se morajo namreč vpisati v poseben register, ki ga vodi Ajpes, od dohodkov pa morajo plačati še davke. V primeru, da je naprava moč več kot 50 kW, pa morajo registrirati dejavnost. Poleg tega ponudniki samooskrbe praviloma nudijo projektiranje, dostavo, montažo, zavarovanje in servisiranje elektrarne. 

Ministrstvo obljublja, da ne bo sesuvalo samooskrbe

Največja grožnja vsem, ki se odločajo za samooskrbo z elektriko, bi bila morebitna sprememba pravil. Če bi se na primer država odločila, da morajo plačati omrežnine tudi za svojo celotno porabo, ne le za morebitni letni višek, bi se prihranek razpolovil. Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo še naprej spodbujali samooskrbo.

"Če bomo hoteli doseči izredno zahtevne cilje obnovljivih virov energije za 2030, bo potrebno uporabiti vse možne ukrepe, seveda pa pri tem spoštovati EU zakonodajo. Vizija ministrstva za infrastrukturo je, da ob upoštevanju in prenosu EU zakonodaje ne bi z morebitnimi spremembami negativno vplivali na že obstoječe samooskrbe, nasprotno, želimo dolgoročno spodbujati tudi tovrsten način rasti obnovljivih virov energije," pravijo.

Izpad omrežnin zaradi samooskrbe za zdaj še ni problematičen. Na ministrstvu ocenjujejo, da se zaradi samooskrbe pobere približno za milijon evrov manj omrežnin (s katerima Sodo in Eles vzdržujeta omrežje), kar je približno četrt odstotka vseh omrežnin.

janez.zalaznik@zurnal24.si