Samo Fakin, sedanji direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), se je, kot nam je potrdil, prijavil na vnovičen razpis za direktorja zdravstvene blagajne. Rok za oddajo kandidatur sicer poteče danes opoldne.

Fakinu mandat poteče 15. maja, največja opozicijska stranka SMC pa je že pred prvim razpisom napovedala, da Fakin nima njihove podpore. Kandidata, ki v organih ZZZS dobi zadostno podporo, mora namreč potrditi še državni zbor.

"Potrjevanje v DZ je relikt socializma"

"Potrjevanje generalnega direktorja ZZZS v državnem zboru je nepotrebno, saj gre za strokovno, ne politično funkcijo. Politika se v vodenje zdravstvene blagajne ne bi smela vmeševati. Potrjevanje v parlamentu je relikt socializma," pravi Fakin. Če ga bo skupščina ZZZS potrdila, državni zbor pa zavrnil, bo funkcijo generalnega direktorja opravljal kot vršilec dolžnosti leto dni, nato pa bodo razpis ponovili, razlaga Fakin.

Javni razpis pod drobnogledom KPK

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa je medtem pod drobnogled vzela podeljevanje javnih sredstev pri razpisu za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja, o katerem smo že poročali pred dnevi. Kot so potrdili na KPK, so postopek začeli na podlagi prijave, trenutno pa je postopek v fazi predhodnega preizkusa, v katerem komisija oceni verodostojnost oziroma zadostnost razlogov za uvedbo preiskave v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.

Komisijo, ki deli sredstva, namreč imenuje upravni odbor ZZZS. Glavnino sredstev - lani jih je bilo na razpolago dva milijona - pa so nato dobili tisti sindikati in zbornice, ki imajo svoje predstavnike v upravnem odboru ZZZS.

Nasprotje interesov?

Predsednica upravnega odbora je Lučka Böhm, izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko in socialna zavarovanja pri Zvezi svobodnih sindikatov. ZSSS je tako lani dobil več kot milijon evrov sredstev iz razpisa. Okoli 500 tisoč evrov je dobila gospodarska zbornica. V upravnem odboru ZSSS pa sedi tudi Tatjana Čerin, ki je v gospodarski zbornici direktorica za socialni dialog.

Ladislav Rožič, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki prav tako sedi v odboru, je sam vložil kandidaturo, za njegov projekt so mu podelil 150 tisoč evrov. 300 tisoč evrov iz sredstev razpisa je dobil še en član upravnega odbora, Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, ki je prav tako sam vložil kandidaturo. Natančno razdelitev sredstev si lahko ogledate tukaj.

Letos še milijon več

Čeprav so med člani upravnega odbora, ki imenuje komisijo, sami nosilci projektov, na ZZZS konflikta interesov niso odkrili. Ugotavljajo pa da so se stroški bolnikih staležev na račun izvajanja promocije zdravja na letni ravni znižali za 23 milijonov evrov, zato so decembra sprejeli odločitev, da sredstva za razpis za promocijo javnega zdravja povečajo še milijon, letos bodo torej na razpolago trije milijoni.

Samo Fakin namigovanja, da s povečanjem sredstev kupuje glasove v upravnem odboru in skupščini ZZZS, zanika. "To je za lase privlečeno," pravi. "Gre za denar, ki je pravilno vložen, povišanje sredstev za razpis je ena boljših odločitev v zadnjih letih. Če bi s tem kupoval glasove, bi zame večina članov upravnega odbora glasovala že ob prvem razpisu," dodaja Fakin.

Januarja je na seji upravnega odbora ZZZS Fakin prejel pet glasov, pet glasov pa tudi Janko Štok, ki ga podpira SMC. S kandidati, ki so se prijavili na ponovljeni razpis, bo upravni odbor ZZZS pogovore opravil predvidoma 12. marca.

Trn v peti: terapevstske skupine zdravil

Zdravstvena blagajna letno upravlja z 2,3 milijardami evrov, Samo Fakin pa pa jo vodi že dva mandata zapored. V zadnjem je veliko prahu dvigovalo uvajanje terapevtskih skupin zdravil (TSZ), zaradi česar imajo farmacevstke družbe manjši dobiček. 

Uvedba TSZ pomeni predpisovanje zdravil, ki zdravijo isto bolezen, vsebujejo pa različne učinkovine. Zanje se določi enotna cena oziroma najvišja priznana vrednost (NPV), ki jo krije zdravstveno zavarovanje. Zdravnik lahko predpiše zdravilo, za katerega doplačilo ni potrebno. Farmacevte ukrep sili v zniževanje cen zdravil za katere na ZZZS trdijo, da so v Sloveniji previsoke in da je plačevanje takih cen iz javnih sredstev negospodarno. 

Farmacevti na sodišču niso uspeli

Na ZZZS pravijo, da so zaradi TSZ  prihranili deset milijonov evrov. Večina prihranka gre sicer na račun dodatnega zdravstvenega zavarovanja.  Farmacevtski družbi FaMSD in Servier Pharma pa sta februarja lani zaradi TSZ vložili tožbo v kateri sta ZZZS očitali, da je pri oblikovanju oziroma uvajanju omenjenih terapevtski skupin zdravil kršil pravilnik, ki ureja uvedbo terapevtskih skupin zdravil, ter zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Sodišče je tožbo zavrglo.