Kot so v sporočilu za javnost spomnili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče, so predlog novele poleg zdravniške stroke, "ki že leta opozarja na nedopustnost prekomernega obremenjevanja okolja", podprle vse parlamentarne politične stranke, na načelni ravni pa celo cementarna Salonit Anhovo, kjer pa so po njihovih navedbah zamolčali, "da zmanjševanje emisij pogojujejo s povečanjem proizvodnje klinkerja in povečanjem sosežiga smeti za še enkrat".

"Ni skrivnost, da si Salonit Anhovo ves čas sprejemanja zakona prizadeva, da do sprememb ne bi prišlo. Zagrozili so, da bi v primeru sprejetja zakona zahtevali celo presojo ustavnosti. Vsa njihova prizadevanja, od lobiranj prek raznih gospodarskih združenj in celo kupljeno mnenje eminetnih pravnikov so se izkazali za neuspešne. Zato so se v družbi lotili drugačnih piar prijemov in preko svojih delavcev in Društva obolelih zaradi azbesta začeli izvajati pritisk na Občino Kanal ob Soči," so kritični v nevladni organizaciji.

Kot so dodali, naj bi podjetje na v četrtek napovedan protest z avtobusi pripeljalo delavce, kar se jim zdi posebej sporno: "Nizkotni in sodobnega podjetja nevredni so Salonitovi pritiski na lastne delavce, ki se bodo morali v delovnem času na zahtevo svojega delodajalca udeležiti protesta proti predlogu zakona, ki bo bistveno zmanjšal strupene emisije in pozitivno vplival na zdravje ljudi."

Vidni člani društva so zaposleni v Salonitu

Očitke Društva obolelih zaradi azbesta, ki nasprotuje predlagani noveli, pa so v Eko Anhovem označili za nedostojne in abotne. "Vsi vidnejši akterji Društva obolelih zaradi azbesta so sedanji ali nekdanji zaposleni v Salonitu. Najbrž je prav zato društvo eden najbolj gorečih podpornikov cementarne Salonit Anhovo," so navedli.

"Glavni in edini cilj predloga novele zakona je po njihovih navedbah zaščita zdravja ljudi in okolja, ki je zaradi posledic delovanja Salonita nepopravljivo poškodovano," so še zatrdili.

Odzval se je tudi predsednik Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček. "Poznam Društvo obolelih zaradi azbesta in obžalujem, da civilna družba v svojem poslanstvu zaščite azbestnih bolnikov deluje na tak način. Na voljo imamo že dovolj strokovnega znanja, da lahko trdimo, da vsako dodatno onesnaževanje okolja še bolj obremenjuje in sinergistično deluje na že obstoječe bolezni. S tem je povezano povečevanje bolezni ljudi, ki že trpijo zaradi azbestnih bolezni," je poudaril v izjavi za javnost.

Samo v lanskem letu je bilo pri ljudeh, povezanih z nekdanjo azbestno cementarno v Anhovem, odkritih 17 novih mezoteliomov, najhujše oblike raka zaradi azbesta, je povedal.

Spomnil je še, da je do nestrinjanja z društvom prišlo tudi leta 2020, "ko je svoje članstvo pozvalo, naj se distancira od shoda v Kanalu ob Soči, na katerem je skoraj 600 slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov oddalo podpise v pozivu vladi, da se neha z dodatnim onesnaževanjem srednje Soške doline".

Sindikat: Diskriminatorni ukrepi za uspešna podjetja

V torek so se oglasili v sindikatu in svetu delavcev Salonita Anhovo, kjer so razočarani, ker da predlog novele zakona o varstvu okolja ne upošteva stroke in gospodarskih vplivov. "Ta zakon žal ne prinaša rešitev za okolje, ampak diskriminatorne ukrepe za uspešna podjetja," so navedli. Za četrtek so zato pred zgradbo Občine Kanal ob Soči napovedali protestni shod. Tamkajšnji župan Miha Stegel zatrjuje, da občina v ničemer ne omejuje dela delavcev.

V Društvu obolelih zaradi azbesta pa so v torek zapisali, da predlog novele ne bi zmanjšal vplivov na zdravje ljudi. Kot laiki se ne želijo ukvarjati s strokovnimi zadevami, "kot so emisijske mejne vrednosti v cementarnah, kjer se sosežig uporablja pri proizvodnji cementa, in mejnimi emisijskimi vrednostmi v sežigalnicah, kjer se izključno kurijo odpadki", so poudarili. To prepuščajo strokovnjakom, se jim pa ne zdi prav, "da o tem odloča politika ali razne eko in nevladne organizacije, ki sta jim cilj samo lastna promocija in pridobivanje državnih sredstev".

Predlog novele zakona o varstvu okolja, ki ga je s podpisi volilcev vložilo več civilnodružbenih organizacij, med njimi Eko Anhovo, in so ga umaknili z januarske seje, je zdaj uvrščen na dnevni red petkove izredne seje DZ. Po obravnavi na matičnem odboru, kjer je bilo sprejetih nekaj dopolnil, sicer ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij za sežig, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.

dezurni@styria-media.si