Še zelo dobro se spomnim napovedi policijskih in vladnih šefov, ko so pred leti prvič javno zažugali, da je zdaj pa resnično konec z najhujšim kriminalom v naši državi, saj da v prve bojne vrste proti lopovom pošiljajo najbolj pretkane policiste v Sloveniji. In potem nekaj mesecev kar ni bilo videti konca slavospevom in hvalnicam tipa: “O, končno bomo celo Slovenci imeli čisto svoj FBI, elitno!” Celo mojim vrstnikom iz šolskih klopi, zdaj zaposlenim v policijskih vrstah, je bil dolgo časa glavni cilj v življenju, da nekoč dobijo pisarno v palači prijatelja tedanje šefinje Katarine Kresal.


Sanje v prah. Zdaj nihče od njih ne želi več med elitne preiskovalce slovenskega kriminala. Med izračunavanjem razlike med plačo, ki bi jo služili v Pogačarjevi palači, in vsotami, ki naj bi jih na računih hranili preiskovani direktorji potopljenih podjetij, so padli v kruto realnost. Nekaj stokrat manj, kot so si preiskovani “poslovneži” na banke prinesli v razmeroma kratkem obdobju svojega poslovanja, bi vsak mesec domov prinesli družini. Med hišnimi preiskavami bi pregledovali avtomobile, v prtljažnike katerih bi lahko spravili policijski avtomobil. Na koncu pa bodo ti preiskovalci obstreljevani na sodišču, kajti po dobro znanem scenariju si namreč vsi ti “poslovneži” najamejo najrazvpitejše odvetnike v državi, ki svojih obrambnih trikov ne znajo izvesti brez iskanja najmanjših proceduralnih napak in žuganja o nezakonitem policijskem delu.