Podatki o nizki brezposelnosti so bili še posebej v Janševi vladi eni od manevrov hvalisanja samega sebe, toda številke, ki pridejo v javnost do posameznika, so precej manipulativne. Seveda so resnične in niso zlagane, toda pomembno je vedeti, da so v statistiko brezposelnih vključeni le tisti, ki so prijavljeni na Zavod RS za zaposlovanje v evidenco brezposelnih. Toda število ljudi, ki dejansko ne delajo, pa je v Sloveniji bistveno višje. Vsaj dvakrat, morda celo trikrat, natančnih ocen pravzaprav nima niti Zavod za zaposlovanje niti kateri koli drugi urad. 

Poigrali smo se z nekaj številkami in ugotovili, da so številke brezposelnih ljudi v Sloveniji bistveno večje, kot so sicer predstavljene. Navzkrižje podatkov je najbolj očitno, ko pregledamo število uradno brezposelnih oseb (52.043) in oseb, ki so obvezno zavarovani z drugega naslova kot s strani delodajalcev, upokojencev, študentov, dijakov itd (cca. 165.000).

Zakaj je tako malo prijavljenih v Zavod za zaposlovanje? 

V evidenco Zavoda RS za zaposlovanje se prijavite na primer ob trenutni brezposelnosti, morebitni izgubi zaposlitve, ko želite postati aktivni iskalec zaposlitve ali ko želite izkoristiti prednosti katerega od programov aktivne politike zaposlovanja. Mnogo ljudi verjame, da jim Zavod za zaposlovanje ne bo prinesel nove službe, zato se v evidenco niti ne vpišejo ali pa se izpišejo po prenehanju prejemanja denarne pomoči. Mnogi si ne želijo opravljati razgovorov, ki so potrebni, da ostanete vpisani v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje, številni pa so taki, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov (vzdrževani družinski člani, v primeru, da partner zasluži dovolj velik znesek za celotno družino) ne želijo biti zaposleni.

Realnost je drugačna od uradnih številk

Konec septembra se je Zavod RS za zaposlovanje pohvalil z rekordno nizko brezposelnostjo, in sicer z najnižjo v samostojni Sloveniji (52.043).  A treba se je zavedati, da te številke ne odražajo dejanskega stanja nezaposlenih oseb. Gre namreč zgolj za število ljudi, ki so zabeleženi v uradni evidenci brezposelnih. Mnogi se iz te evidence izpišejo iz različnih razlogov.

"ZRSZ ne pripravlja ocene, koliko je brezposelnih oseb, ki niso registrirane oz. niso vključene v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu. Predlagamo, da se  obrnete na SURS," so nam sporočili iz Zavoda RS za zaposlovanje. Podatek, ki smo ga pridobili s SURS-a, kaže na to, da je v drugem četrtletju letos ocenjenih takih, ki bi radi delali, a dela ne iščejo 24.000. Torej lahko tem brezposelnim dodamo še 24.000 in je številka že bistveno višja. V oči bode tudi SURS-ov podatek 33.000 oseb, ki so nekativne (torej niso zabeležene v kategorijah delovno aktivno prebivalstvo ali brezposelne osebe) zaradi skrbi za otroke ali odrasle sorodnike, drugih družinskih ali osebnih razlogov. 

Če šeštejemo vse te številke, pridemo do številke cca. 109.000, kar je najverjetneje tudi realna številka brezposelnosti v Sloveniji. To pa je pravzaprav dvakrat več od uradne številke, s katero je seznanjena javnost. Seveda gre poudariti, da gre za ocene in ne povsem točne podatke, ki lahko precej odstopajo, tako da je vendarle treba tudi naš izračun vzeti z rezervo in mogočimi odstopanji.

165.000 ljudi zavarovanih z drugega naslova

Jasno je, da je zadeva iskanja točnega števila brezposelnih izjemno kompleksna, saj se brezposelnosti v Sloveniji še vedno drži stigma, tako da marsikdo niti v anketah ni pripravljen razkriti dejanskega stanja. A vendarle s pomočjo številk pridemo do neke splošne, približne ocene, koliko ljudi dejansko v Sloveniji ne dela oz. ni zaposlenih. Če sodimo po številkah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki nam je sporočil, koliko ljudi, starejših od 18 let, je bilo 30. septembra letos zavarovanih z drugega naslova in niso delavno aktivni, potem bi maksimalna številka bila okoli 165.000 (iz podatkov so izločene osebe, ki so zaposlene, samozaposlene oz. se ukvarjajo s poklicno dejavnostjo oz. so hkrati družbenik in poslovodna oseba oz. so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, gre za družinske pomočnike oz. rejnike, ter upokojene osebe). A kot so nas opozorili pri ZZRS-ju, številka ljudi brez posla oz. brez službe ni tako visoka, kot priča ta številka, saj je težava v starem Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki določenih razmerij oz. vplačevanj zdravstvenega zavarovanja ne segmentira dovolj natančno, da bi lahko v ZZRS vodili povsem natančno evidenco.

Tako smo glede na navedeno lahko prepričani, da številka 165.000 ni pravi podatek o brezposelnih. Tu so namreč tudi ljudje, ki lahko zaradi svojih bogatih naložb (dandanes tudi kriptotrgovci) živijo le od obresti, pa študenti, ki so med poletjem zaključili študij, tako da so prav tako "padli" v to številko, čeprav so bili še nedavno evidentirani kot študenti. Tu so tudi ljudje, ki delajo preko podjemnih ali avtorskih pogodb, žal pa o takšnih nimajo podatka niti na Fursu niti na ZZRS, imajo pa približno oceno o takih za drugo četrtletje letos na SURS-u, in sicer je ta 10.000.

Konec septembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 52.043 brezposelnih, kar je 3,5 odstotka manj kot avgusta in 21,3 odstotka manj kot septembra lani ter hkrati najmanj v samostojni Sloveniji. Se pa težave z evidentiranjem brezposelnih vlečejo že vrsto let, tako da je to, da je brezposelnost najnižja, skoraj zagotovo točen podatek, težava je le v končni številki. A ta odstopa pri vsakokratnih objavah podatkov, to je potrebno poudariti.