Dobri dve uri za tem, ko je premier Miro Cerar po mesecu molka, razgrnil svoje načrte za varčevanje, so že planili v zrak predstavniki sindikatov javnega sektorja in razglasili ukrepe za nesprejemljive. Danes naj novi pogajalci sedli za pogajalsko mizo s starimi sindikalisti in jim podrobneje prestavili ukrepe, ki so jih ti že označili za pretirane.

Doslej je bilo že jasno, da bo vlada tudi v prihodnjem letu nadaljevala z varčevanjem, ki je bilo vzpostavljeno letos, kar so vsi sindikalisti tudi potihem odobravali. Tako bi se tudi v prihodnjem letu ohranilo neusklajevanje plač z rastjo cen življenskih potrebščin, nenapredovanje, neizplačevanje dodatkov za uspešnost, zmanjšala pa bi se tudi premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za 70 odstotkov.

Vlada pa je sindikate nekoliko presenetila z napovedjo, da bo potrebno zmanjšati stroške dela javnih uslužbencev za tri odstotke oziroma 127 milijonov evrov. To načrtujejo z nižanjem večine dodatkov in tudi dodatnim zmanjševanjem zaposlenih, ki je predvideno tudi že sicer. Predlagani ukrepi pa naj bi veljali za ves javni sektor in naj bi se linearno razporedili.

Ukinitev dodatka za šolane in dodatka za stalnost

Povsem naj bi ukinili dodatke za specializacijo, magisterij in doktorat, ki jih prijema nekaj več kot štiri odstotke ljudi v javni upravi - letos januarja je tak dodatek prejemalo 6.408 javnih uslužbencev.  Izobraževalni dodatki pa trenutno znašajo 23 evrov za specializacijo, 36 evrov za magisterij in 59 evrov za doktorat.

Popolnoma naj bi ukinili tudi dodatke za stalnost, do katerih so po petih letih upravičeni policisti, vojaki, dacarji in gasilci. Pripade pa jim dodatek v višini 0,33 odstotka osnovne plače.

Država pa naj bi le zmanjšala dodatke za delo v nedeljo, delo na dela prost dan in dodatek za delovno dobo. Pojasnila ministrstva za javno upravo, za kolikšna zmanjšanja sploh gre, še pričakujemo.

"S takšnimi ukrepi vlada ne more priti pred ljudi"

Sindikalisti iz celotnega javnega sektorja so že označili ukrepe kot nerazumne. Drago Ščernjavič, sekretar sindikata državnih organov je povedal, da so načrti pretirani: "Vlada bi se morala zavedati, kaj pomeni takšen pristop in zategovala usmeritev, ki povzroča dodatne razsežnosti in negativne posledice. Temu moramo odločno nasprotovati vsi sindikati." Ukrepom nasprotujejo tudi v policijskem sindikatu, saj naj bi ti prinesli najmanj 11 odstotkov nižjo plačo policistom. "S takšnimi ukrepi vlada ne more priti pred ljudi, kaj šele, da bi se lahko v socialnem dialogu zanje dogovorili," je izpostavil Radivoj Uroševič. Predsednik zdravniškega sindikata Fides pa Konrad Kuštrin pa je predlog označil kot nekonstruktiven in nesramen. Iz vrst policijskega in zravniškega sindikata pa je že slišati očitke, da javnega sektorja ni mogoče obravnavati uniformirano.

Število zaposlenih naj bi se zniževalo, a se povečuje

Po podatkih Ajpesovih izračunov na podlagi opravljenih ur pri osebah javnega prava naj bi bilo v javnem sektorju v avgustu zaposlenih 158.450 ljudi, a ker niso všteti tudi tisti zaposleni na dolgotrajnem bolniškem dopustu in porodniški, je število najverjetneje še večje. Zanimivo pa je, da se je kljub, da naj bi se število javnih uslužbencev sicer vsako leto zmanjševalo za približno 1.600 ljudi oziroma en odstotek, število zaposlenih od januarja do avgusta letos povečalo za 737 oseb.