Po podatkih finančne uprave so bili lani plačani prispevki za 97.957 oseb, ki so v povprečju pridobile 2 meseca in 17 dni pokojninske dobe, v letnem poročilu za lani navaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da bodo šli lahko v pokoj toliko prej, veliko pa jih je najbrž nabralo še precej več pokojninske dobe. V lanskem letu je 2500 evrov prihodkov prek študentskega servisa prineslo dva meseca in dva dni delovne dobe, kaže spletni kalkulator e-študentskega servisa.

Trenutno velja, da se lahko upokojiš pri 60 letih starosti, če imaš 40 let pokojninske dobe brez dokupa. To ti lahko (brez študentskega dela) uspe, če se zaposliš pri dvajsetih letih. Če prej ne dopolniš 40 let pokojninske dobe, se lahko upokojiš pri 65 letih, če tudi takrat še nimaš 40 let delovne dobe, imaš pač nižjo pokojnino, lahko pa seveda še naprej delaš.

Foto: Anže Petkovšek Študentsko delo Kdor bi med počitnicami delal in toliko zaslužil v tretjem in četrtem letniku srednje šole ter nato štiri leta na faksu, bi pridobil več kot eno leto pokojninske dobe.

V primeru večjega zaslužka je pridobljena pokojninska doba višja, lani je 15 tisoč evrov bruto (znesek na študentski napotnici) prineslo eno leto pokojninske dobe.

Med dijaki in študenti je bilo pol starih od 20 do 24 let, 38 odstotkov starih od 15 do 19 let in 12 odstotkov starih od 25 do 29 let. Moških je bilo 55 odstotkov.

Leto prej (leta 2021) je študentsko leto opravljalo približno 8500 manj dijakov in študentov kot lani, podobno pa so pridobili dva meseca in 14 dni pokojninske dobe.

dezurni@styria-media.si