Iskalci zaposlitve vse pogosteje in učinkoviteje uporabljajo omrežja, kot sta Facebook (FB) in LinkedIn, je ugotovila raziskava skupine Adecco, ki so jo izvedli v Italiji in razkriva smernice v razvitih državah. Iskalci zaposlitve, ki vzdržujejo svoje povezave na družabnih omrežjih, imajo večje možnosti, da najdejo delo.

Vodilna LinkedIn in FB

Izsledki raziskave kažejo, da 88 odstotkov kadrovnikov pri svojem delu uporablja vsaj en spletni kanal, najpogosteje LinkedIn (42 odstotkov), sledita Facebook (29 odstotkov) in Twitter (devet odstotkov). Dvanajst odstotkov jih je priznalo, da so nekatere kandidate izločili na podlagi informacij, ki so jih našli na spletu, dobra tretjina (34 odstotkov) kadrovnikov pa je sodelavca že izbralo prek družabnih omrežij. Kljub temu le 25 odstotkov iskalcev zaposlitve meni, da družabna omrežja olajšajo njihovo iskanje. "V Sloveniji statistike kažejo, da je v zadnjih letih le nekaj nad 20 odstotkov uporabnikov spleta zaposlitev iskalo prek spleta. Le manjši del se jih udejstvuje tudi na spletnih profesionalnih omrežjih, predvsem tisti z višjo izobrazbo," je povedala Ksenija Štrekelj iz Adecca.

"Ne zanemarite se"

V Adeccu svetujejo, naj iskalci zaposlitve ne zanemarjajo pomena svojega spletnega ugleda. "Spremljanje oglasov v različnih medijih je eden izmed osnovnih načinov iskanja službe, vendar ne pozabimo, da lahko ogromno koristnih informacij dobimo tudi od naših prijateljev, kolegov, znancev, skratka ljudi v naši mreži," je poudarila Štrekljeva. Po njenih besedah je za iskalce zaposlitve konkurenčna prednost sposobnost mreženja – tako po tradicionalnih poteh kot na spletu. "Imamo namreč že izkušnje s podjetji, ki pri izbiri upoštevajo tudi število povezav na Facebooku in drugih omrežjih, kar je seveda povezano tudi s specifiko posameznega delovnega mesta. Podjetja namreč sklepajo, da so kandidati z večjo mrežo na spletu družabnejši ter hitreje navezujejo stike in so lahko neke vrste mnenjski voditelji," je pojasnila.

Jutri zaposlitveni sejem

"Kljub težjim ekonomskim razmeram število prostih delovnih mest v zadnjem obdobju ne upada," je dejal Martin Pelicon, predstavnik portala MojeDelo.com. Letos so objavili že več kot štiri tisoč zaposlitvenih oglasov, kar po Peliconovih besedah dokazuje, da se še najdejo uspešna slovenska podjetja, ki zaposlujejo. Marsikatero izmed teh podjetij se bo predstavilo tudi na jutrišnjem zaposlitvenem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Kariernisejem.com).

Pet osnovnih priporočil za iskalce zaposlitve:   

• "Pogooglajte" se. Občasno vnesite svoje ime v spletni iskalnik in spremljajte zadetke, pri čemer ne pozabite na iskanje fotografij – večina zaposlovalcev bo storila enako. 
• Zaščitite svojo zasebnost. Na družabnih omrežjih prek nastavitev zasebnosti poskrbite, da osebne stvari ostanejo med vašimi prijatelji, javno pa delite tiste, za katere menite, da bi okrepile vaš spletni ugled in vam pomagale pri karieri.
• Sledite podjetjem in panogam, ki vas zanimajo. Tako boste na tekočem s trendi, (potencialnemu) delodajalcu pa boste pokazali, da ste odprti za nova znanja in ste pripravljeni, da se razvijate. 
• Pridobite si priporočila. Dobra beseda bivšega delodajalca, sodelavca ali profesorja na vašem profilu bo prispevala k vaši kredibilnosti.
• Bodite dejavni. Načrtno gradite svojo spletno podobo in se vključujte v relevantne diskusije in debate. Uspehe delite z drugimi, hkrati pa sledite dosežkom tistih, po katerih se zgledujete.

Pet najpogostejših napak kandidatov   

• Nenatančnost – tako pri navajanju izkušenj kot pri slovničnem in slogovnem oblikovanju svojega profila. Tudi če ne gre za življenjepis, ki ga prilagamo prošnji za zaposlitev, je pomembno, da je naša predstavitev dobro zasnovana. Spletna predstavitev kandidata lahko v očeh zaposlovalcev hitro izgubi kredibilnost zaradi slovničnih napak ali slabe predstavitve.   
• Laganje o izkušnjah. Družabna omrežja kadrovniku omogočajo, da preprosto preveri posameznikove izkušnje. Če je laž odkrita, kandidata to lahko stane zaposlitve in omaje njegov ugled.
• Neprimerne fotografije ali komentarji. Delodajalci iščejo zanesljive ljudi, pri čemer kandidatu fotografija neprimerne ali nerodne situacije gotovo ne bo pomagala. Priporočljivo je, da se kandidati vzdržijo neprimernih ali žaljivih opazk.   
• Pretiravanje. Pri preobsežnih, nepreglednih predstavitvah iskalcem kandidatov pade pozornost, še posebno če predstavljene izkušnje niso relevantne. Splet namreč zahteva hitro, pregledno in učinkovito komunikacijo.  
• Neprimeren e-poštni naslov. Uporabite eno od klasičnih oblik za e-poštni naslov in se izogibajte pomanjševalnicam, vzdevkom ali drugim nazivom s konotacijo, ki bi lahko imela negativen prizvok.