Najpomembnejša je zagotovo sprememba, vezana na plače zaposlenih v trgovini. Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladi Rožič je po podpisu nove panožne kolekitvne pogodbe dejal, da se bodo s 1. januarjem 2019 zvišale najnižje osnovne plače.
Pogodba, ki so jo podpisali Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Svet gorenjskih sindikatov ter Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije zaposlenim v prvem in vključno do petega tarifnega razreda z januarjem zvišuje plače za pet odstotkov in nato s 1. julijem 2019 za še dva odstotka na sedanjo osnovo. Kaj to pomeni? Prodajalki v četrtem tarifnem razredu, ki ima zdaj 624,10 evra osnovne plače, se bo ta z januarjem povišala na 655,31 evra, z julijem pa na 667,79 evra.
Zaposlenim v šestem in sedmem tarifnem razredu, kjer je zdaj najnižja osnovna plača 814,97 evra oz. 971,95 evra, pa se bodo najnižje osnovne plače z januarjem povišale za 10 odstotkov, in sicer na 896,47 evra oz. 1069,15 evra.
Rožič je poudaril, da z novo kolektivno pogodbo ščitijo poklica prodajalec in trgovinski poslovodja, ki ju je odhajajoči minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek dereguliral. Prodajalec mora biti zaposlenih najmanj v četrtem tarifnem razredu, poslovodja pa najmanj v petem. "Ščitimo poklic prodajalca, ne z izobrazbo, ampak s plačilom," je dodal.
Po Rožičevih pojasnilih so bili namreč zaposleni od prvega do petega tarifnega razreda že deležni povišanja najnižjih osnovnih plač v prejšnjih pogajanjih. Poleg zvišanja plač so se v novi kolektivni pogodbi dogovorili tudi za usklajevanje najnižjih osnovnih plač z rastjo cen življenjskih potrebščin do dveh odstotkov.
"Plače v trgovini so res nizke, največje so težave v maloprodaji, kjer je približno 30.000 zaposlenih," je poudaril. Zahteva sindikata je bila po njegovih pojasnilih sicer, da bi bilo za te zaposlene izhodišče minimalna plača, a je bila zahteva velika. V trgovini je sicer 108.000 zaposlenih, kolektivna pogodba velja za okoli 87.600 zaposlenih.
Od septembra trgovine zaprte na vse praznike
Zaposlenim v trgovini pa s 1. septembrom po Rožičevih besedah tudi ne bo več treba delati na praznike. Če je namreč doslej veljalo, da lahko zaposleni dela 15 nedelj in pet praznikov, so v pogajanjih dosegli, da bodo s septembrom trgovine zaprte na vse praznike, razen izjem, ki jih določa zakon in so točno določene tudi v kolektivni pogodbi (npr. bencinski servisi, lekarne in zaposleni v skladiščih).
Bodo pa zaposleni s septembrom po novem lahko delali 20 nedelj na leto (a ne več kot dve na mesec), a bo cena dela višja. Delavec bo upravičen do dodatka za delo na nedelje v višini 100 odstotkov od bruto osnovne plače delavca oz. ustrezne urne postavke, a ta dodatek ne more biti manjši od 6,05 evra na uro bruto (doslej 5,40 evra na uro bruto). "S povišanjem plač, ki bo, bo urna postavka za nedeljo z dodatkom približno 10 evrov," je izpostavil.
V novi kolektivni pogodbi ostaja določilo, da zaposleni lahko dela dve nedelji na mesec. Če bo delal tri, bo delodajalca doletelo 500 odstotkov pogodbene kazni. To pomeni, da bo imel delavec to, tretjo, nedeljo uro plačano 500 odstotkov.
Nadure bodo plačane drugače
Nova kolektivna pogodba jasneje opredeljuje, da tedenski delovni čas, vključno z nadurami, v primeru neenakomerno razporejenega in začasno prerazporejenega delovnega časa ne sme preseči 56 ur tedensko.
Če delavec v okviru 12-mesečnega referenčnega obdobja (konec leta), kot to določa zakon, ne izrabi presežka ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, mu je delodajalec v naslednjem mesecu dolžan izplačati presežek ur v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za 60 odstotkov.
Zaposleni bodo po Rožičevih pojasnilih tako en teden v naprej vedeli, kako bodo delali. Če se delavca dnevno razporeja, pa se mu mora 24 ur prej povedati, da bo drug dan delal drugače, v nasprotnem primeru se mu bo plačilo za te ure povečalo za 100 odstotkov.
Novosti tudi glede dopusta in regresa
Novost je tudi pri izplačilu presežka ur ob koncu leta. Zaposleni v trgovini po njegovih besedah na leto delajo 2088 ur, če jih je konec leta več, se morajo te ure izplačati s 60-odstotnim dodatkom. Kot je dejal Rožič, imajo sicer zaposleni v trgovini od koncu leta presežke, saj se panoga sooča z velikim pomanjkanjem kadra.
Število dopustov se z novo pogodbo ne spreminja, bodo pa imeli člani sindikata pravico izrabiti štiri dni letnega dopusta na tisti dan, ki ga določi sam, ostali tri dni. Člani sindikata imajo tudi pravico do enega dodatnega dneva plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu zaradi sindikalnega izobraževanja ali usposabljanja.
Z januarjem 2019 se bo moral izplačati regres za letni dopust v višini minimalne plače. Če delodajalec izplača del regresa v nedenarni obliki, je regres 970 evrov, od tega mora v denarju izplačati najmanj 55 odstotkov tega zneska. Delodajalec je dolžan nedenarni del regresa (45 odstotkov) zagotoviti v obliki, s katero je delavcu omogočen nakup širokega nabora izdelkov, ki jih potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb.
Vsi dodatki se izplačajo na osnovno plačo, kolektivna pogodba pa velja do 31. decembra 2022.
Jest bom plačeval najmanj 3000 eur plače, začnem pa od leta 2050 dalje, obljubim za prmej 100% časna titova majkemi …
Štacuna bo morala za višje plače in več prostega časa zaslužiti. Seveda privoščimo trgovcem bogastvo v denarju in prostem času, …
no če vprašaš vodilne naših trgovin (predvsem ki se imajo za številka 1) boš videl da so delavci za njih …