Zastopniki zaposlenih v visokem šolstvu in študentov v javnem memorandumu ostro kritizirajo predlog novega zakona o visokem šolstvu. "Predlog zakona izhaja iz vprašanja, kako bo breme financiranja prenesel z države na posameznike in jo s tem razbremenil dolžnosti financiranja, vpeljal individualno tekmovanje v visokošolski prostor in odprl nov trg za kredite, namesto da bi se spraševal, kako bi razdelal dolgoročni načrt za razvoj visokega šolstva v smer kakovosti in dostopnosti," pojasnjuje Jaša Lategano iz Študentskega društva Iskra, ki je eden izmed sedmih podpisnikov memoranduma. Ti zato med drugim zahtevajo, da zakon vsem jasno zagotovi pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja na prvi in drugi bolonjski stopnji. Plačevanje študija pa bi moralo biti omejeno na tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja.

Razbijajo enotnost

Kritični so tudi do pomanjkljive opredelitve visokošolske javne službe, saj naj bi zakon tisti del visokošolskih dejavnosti, ki se bo izvajal za samoplačnike, izvzemal iz normativnih okvirov, ki veljajo za visokošolsko javno službo. "Gre za mehanizme, ki so namenjeni razbitju enotnosti tistih, ki bi se morda uprli. Študente postavlja nasproti profesorjem, ki jim ponujajo bombončke, kot je dodatno plačilo za predavanje študentom samoplačnikom," izpostavlja Lategano.

Ministrstvo očitke zavrača

Podpisniki še opozarjajo, da je ministrstvo za izobraževanje prelomilo obljubo, da bo v pripravo zakona vključilo zainteresirano javnost. "Po nekaj mesecih smo na koncu v roke dobili zakon, ki je šel še toliko bolj radikalno v tisto smer, ki smo jo novembra označili in argumentirali kot problematično," pravi Lategano.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Aljuš Pertinač očitke iz memoranduma zavrača in jih označuje za politično motivirane. Pravi, da pripombe na zakon še vedno sprejemajo in ga usklajujejo z vsemi deležniki.

V Iskri napovedujejo protest proti zakonu, če ta ne bo umaknjen ali napisan z drugačnimi konceptualnimi prioritetami. Na ulice naj bi tako poleg študentov šli zaposleni na univerzah, brezposelni, diplomanti in drugi nasprotniki zakona. "Verjetno bo šlo za univerzalni protest, ker je zakon zelo očitno samo en člen v verigi ukrepov, ki se izvajajo v pripravi na nov val varčevanja na najbolj temeljnih socialnih sistemih," napoveduje član Iskre.