Razen pravoslavnih vernikov, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, ostali kristjani vstopajo v obdobje, ko naj bi se s poglobljenim premišljevanjem o Kristusovem trpljenju, molitvijo, dobrimi deli in odpovedjo nepotrebnim dobrinam pripravili na največji krščanski praznik, veliko noč.
V Katoliški cerkvi je za pepelnično sredo značilen tudi obred pepeljenja, ki ga duhovniki po cerkvah opravljajo kot znamenje minljivosti. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja.
Postni čas za vernike pomeni pripravo na veliko noč, v tem času več premišljujejo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. V prihodnjih dneh bodo v zvezi s tem pripravili tudi različna premišljevanja in predavanja.
Strogi post
Na današnjo pepelnično sredo in na veliki petek velja strogi post, kar pomeni, da se verniki do sitega najejo samo enkrat v dnevu, odpoved mesu in mesnim jedem pa velja tudi vsak petek v postnem času.
Postni čas se bo sklenil s praznovanjem velikonočnega tridnevja pred veliko nočjo, ki bo za večino kristjanov 31. marca. Tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo drugačen koledar in drugačen način izračuna datuma velike noči, pa bodo veliko noč letos praznovali 5. maja.