JLA je imela Savudrijo za slovensko
Janša je v referendumski kampanji dejal, da je bila v času osamosvojitve tudi za JLA Savudrija slovenska. So bile take ideje sploh žive?
Da, bile so, tega se spominjam. Mislim, da na seji predsedstva. Ni šlo za čas ob neposrednem spopadu, ampak po umiku vojske oktobra 1991. Takrat je vojska izpraznila tudi Savudrijo in jasno je bilo, da vojska sama ocenjuje, da je to del slovenskega ozemlja. Ob sporazumu o umiku jugoslovanske vojske je bilo resno vprašanje, ali gremo in to naredimo ali ne. Tako je naša vojska zasedla tudi Trdinov vrh.

Zakaj Trdinov vrh, ne pa tudi Savudrije?
Mislim, da na predsedstvu ni bilo odziva na to, ni bilo podpore. Janša pa ni mogel iti sam, ne da bi vrhovni poveljnik, ki je bilo takrat predsedstvo, reklo da.

Evroposlanec Kacin pravi, da so naši policisti nadzorovali tudi severni del hrvaškega morja?
Drži. In s tem v zvezi obstaja tudi korespondenca med upravama za notranje zadeve v Pulju in Koprom, kjer se to potrjuje.

Kje pričakujete zdaj mejo?
To je zelo negotovo. Edini vzvod, ki ga Slovenija resnično ima proti Hrvaški, je njen vstop v Evropsko unijo. Temu vzvodu se je Slovenija z arbitražnim sporazumom odpovedala. Iz tega je vladajoča koalicija naredila zgodbo o notranjepolitičnem razmerju  med koalicijo in opozicijo. V bistvu ta tema daleč presega to razmerje in ne bi smela biti izkoriščena in izrabljena na ta način.
Glede na to, da sem vodil resor evropskih zadev,  v katerem je delovala slovenska pogajalska skupina za vstop v  EU, vem, da Evropa ni nobena združba altruistov. Gre za interese in  vsak skuša izstaviti svoj račun.

Se vam ne zdi malce utopično, da bi po dvajsetih letih neuspelih poskusov rešiti mejo, lahko prišlo do nacionalnega konsenza o tem?
Se vi spominjate spreminjanja slovenske ustave v trenutku, ko mi sploh še nismo bili člani EU in smo bili pred  podpisom pridružitvenega sporazuma? Treba je bilo sprejeti spremembo ustave, da se je na nediskriminatoren način dovolilo državljanom EU kupovanje nepremičnin. To je bila takrat čustveno zelo nabita tema, pa je bilo kljub temu v parlamentu doseženo soglasje. Spomnite se prostocarinskih prodajaln, ki so bile popolnoma bilateralna zgodba Avstrije in Italije, podprta z vsemi materialnimi interesi z njihove strani, ampak se ni dalo preko tega. Vsak si je izrezal s hrbta kandidatke tisti trak, ki ga je takrat lahko.

Lustriral bi Ertla in Isajlovića

Lahko bi rekli, da je celotna takratna politika družno popustila. Ne pa, da je družno skupila skupaj.
Seveda je popustila. Saj tukaj si ne delamo nobenih iluzij. Ker so bila razmerja sil taka in materialni interesi tudi na naši strani, se je v tem tehtanju, kaj je pomembnejše, politika odločila, da popustimo. Ne vem, zakaj bi zdaj nekdo z drugimi vatli meril, ko gre za slovenske interese.

Na proslavi v Ivančni Gorici ste se prvič javno uprli podelitvi odlikovanja Ertlu; zakaj se niste oglasili takoj, ko se je zadeva pojavila?
Saj sem se takoj oglasil! Že naslednjo minuto s skupno izjavo nekaterih članov Odbora za varstvo človekovih pravic. Takšno odlikovanje sem zavrnil.

Vam je žal, da ni bilo lustracije?
Da. To je neka refleksija, ki jo lahko zdaj artikuliram bistveno lažje kot takrat. Nikoli nisem govoril o vseh, govoril sem o pripadnikih politične policije, Službe državne varnosti (SDV). Dela politične policije nismo nikoli tematizirali tako, kot so to naredile druge države. Slovenija ima poleg politične razdelitve še eno izjemno lastnost (ima jo zaradi svoje majhnosti), namreč nekakšne personalne unije, ki funkcionirajo še kar naprej in nespremenjeno, vzorec zanje pa je postavila bivša Udba. Danes gledam vse te ljudi, ki se ne samo vračajo, kar je normalno, kajti vsi ljudje morajo živeti in delati, ampak celo v intervjujih nastopajo s popolnoma potvorjenimi zgodbami o tem, kaj so v resnici počeli. Tudi ko berem intervjuje z Ertlom, kaj je takrat bil in delal, se mi stvar upira. Z današnjega zornega kota se mi zdi, da takrat resnično nismo naredili tega, kar bi morali. Vprašanje pa je, ali smo bili tega takrat tudi sposobni.

Govorili ste v množini. Koga ste še imeli v mislih poleg Ertla?
Saj tu je vrsta ljudi, do Isajlovića recimo, preberite Omerzovo knjigo o Kocbekovem dosjeju.

Je vaše pojavljanje na javnih dogodkih napoved vrnitve v politiko?
Ti javni dogodki so del mojega življenja in stvari, ki sem jih počel. Popolnoma razumljivo je, da se ob obletnicah pojavljam.

Vas politika še mika?
Politika se z mano neprestano ukvarja. Kot vidite, bistveno bolj, kot bi si človek mislil. Aktualna politika me sama vleče nazaj. Vrnitev pa me ne mika.
.
Se vam ne zdi, da bi menedžerji boljše vodili državo od Boruta Pahorja?
Saj ni potrebno, da si menedžer, da bolje vodiš državo. Po mojem mnenju je to retorično vprašanje. Mislim, da država ni dobro vodena.

Katera izmed strank koalicije je po vaši oceni naslednica Drnovškove LDS? Njeni člani so se razkropili po LDS, Zaresu in SD.
Po stečaju LDS bitka za njeno premoženje še vedno traja. Ker je evidentno, da nobeni od teh strank ni uspelo (niti javnomnenjsko niti dejansko) naslediti te moči in tudi te sposobnosti, se zelo lahko zgodi, da bo šel ta politični kapital LDS popolnoma v nič in da se ne bo prelil v nobeno politično stranko.

Drnovšek presegal Pahorja, Janšo in Kučana
Katera je bila Drnovškova vrlina, da jih je takrat znal držati skupaj?
Z Drnovškom sem delal zelo dolgo. Njegova sposobnost in vrlina v bistvu prihajata do izraza šele v tem trenutku – ko ga ni. Bil je eden izmed redkih ljudi, ki je v tistem času lahko poklical kogarkoli na tem svetu in je to tudi počel. Aktivno je komuniciral z evropsko in svetovno politiko, katere del je bil. Nekaj tega mu je prineslo tudi dejstvo, da je bil predsednik predsedstva SFRJ in si je takrat ustvaril neko svoje okolje in mesto. Pozneje je z neko izjemno vestnostjo (čeprav mu mnogi očitajo, da ravno to ni bilo značilno zanj) in z neko tankočutnostjo analiziral aktualna vprašanja. Osebnostno je bil človek, ki je daleč presegal kalibre sodobne slovenske politike.

Pahorja in Janšo?
In Kučana in druge. Imel je določen pragmatizem oziroma sposobnost, da je v ideološko in politično zelo razcepljeni Sloveniji stopil čez te delitve.

Ali ste bili veseli, ko je Janša postal premier?
Kar se tega tiče, mojih občutkov ni mogoče izražati z žalostjo ali veseljem. To je neko dejstvo, ki sem ga sprejel. Nisem imel pa nobenega posebnega razloga, da bi bil vesel. Če pogledate moje delo v Istrabenzu, je bil konflikt z novo vlado že takoj pri postavitvi nadzornega sveta. Da ne govorim o zgodbi s Petrolom. To so evidentno zgodbe, pri katerih nismo prišli skupaj.

Ste bili mogoče veseli, ko vam je brez razpisa prodal Mercator?
Takrat je bil to dober posel s tega vidika.

Ja, za vas, Istrabenz, za državo pa ne.
To morate vprašati njih. Z vidika krize, ki je nastopila, je bil gotovo dober tudi za državo. Z vidika vložka v nekatere druge naložbe tudi. Tako da ne bi rekel, da je bil to zanjo slab posel.
 
V katere naložbe pa?
Katerekoli. Kad in Sod bi lahko takrat ta denar naložila drugam. Oziroma sta ga. Vprašanje je, ali sta bolje prišla skozi ali ne; mislim, da sta.

Če bi bil razpis, kot je bil recimo za Merkur ali Dnevnik pozneje, bi lahko potencialno iztržila več?
To je morda res.

Pahor me je prosil za sestanek

Ste se sestajali z Janšo, ko je bil premier?
Zelo malo.

Ste Boruta Pahorja kdaj prosili za sestanek?
Seveda. Tudi Borut Pahor je mene prosil za sestanek, preden je šel na volitve.

Kaj pa odkar je premier?
Odkar je premier (premolk in premlevanje) ... Mislim, da sem ... A veste, da ne vem točno, ker sem se nekajkrat z njim dobil. Ampak ne vem, ali je bilo to že potem, ko je postal premier, ali ne.

Zakaj sta se pa dobivala pred volitvami?
Z Borutom Pahorjem se poznava že 20 let in včasih sva prediskutirala vprašanja, ki so v zadnjih letih predvsem njega bolj zanimala.

Denimo?
Različno. On je bil takrat pred pomembnimi odločitvami, ali bo šel kandidirat za predsednika države ali bo vodil stranko na parlamentarnih volitvah.

In kaj ste mu svetovali?
Jaz sem mu takrat predlagal – na njegovo izrecno vprašanje –, naj naredi to, kar je pozneje tudi naredil.

Mislite, da je bil to v redu nasvet ali bi se bolje obnesel kot predsednik države?
(smeh) Ne bom komentiral (smeh). Bom rekel s prispodobo iz vaše zgodbe o nekdanjem šefu NLB Veselinoviču. Aktualna koalicija zjutraj hodi okrog v temnih oblekah in diamantnih uhanih, popoldne stavi na piramidalne igre na srečo in se gre dobičkonosne posle, zvečer pa v restavracijah večerja z neodvisnimi komentatorji in anketarji.

Istrabenz lahko dobi nov zagon

V najboljših časih je bila delnica Istrabenza vredna 140 evrov, zdaj je vredna 7 evrov. Vas kaj peče vest, da ste vodili družbo, ki je tako padla in so zato mnogi ostali brez ogromnega premoženja?
Seveda me te stvari prizadevajo. Vendar imam tudi svojo razlago, zakaj se je to zgodilo. Mislim tudi, da je Istrabenz v veliki krizi, kot so v krizi mnoge druge finančne institucije, finančni holdingi. Ampak ta kriza je v resnici rešljiva in prepričan sem, da bo tudi rešena. To bi že bila, če se v reševanje ne bi vmešavala politika; Lahovnik je januarja lani na Petrolovo vprašanje, ali bo vlada pomagala pri reševanju, rekel, da se čudi, ker od vlade pričakujejo, da se bo ukvarjala s samostojnimi pravnimi subjekti, prejšnji teden pa je lastnikom kar iz vladne palače naročal, kaj naj delajo. Prisilna poravnava je zakoličila način reševanja te krize in s prodajo nekaterih naložb, ki jih jaz nisem mogel prodati v nastajajoči krizi, se Istrabenz lahko ne samo reši, ampak tudi dobi nov zagon. Prepričan sem, da bodo tudi mali delničarji in vsi preostali vlagatelji bistveno zadovoljnejši, kot so danes.

Poznavalci se bolj ali manj strinjajo, da je divizija turizma Istrabenza pokopala investicijo Palace, ker je presegla prvotno investicijo. Ste za to, da se naredi revizija tega posla?
Seveda.

Ste jo predlagali?
Jaz je nisem predlagal.

Jo boste?
Nisem v poziciji, da jo predlagam.

Lahko jo javno predlagate zdaj v intervjuju.
Ne, lahko vam rečem, da nisem proti. Lahko tudi predlagam, naj se naredi.

Kolikor vem, je revizija že narejena. Viri pravijo, da naj bi se skrivala.
Tega ne vem. Vem, da je bilo opravljeno poročilo za nadzorni svet, in poznam zaključne številke. Mislim, da je celotna investicija stala nekaj več kot 74 milijonov evrov. Ničesar nimam proti temu, da se revidirajo ta in drugi posli, če je to potrebno, to sem večkrat rekel. Dozdajšnje tri revizije so pokazale, da za lastniško konsolidacijo Istrabenza ni šel niti evro. Po drugi strani seveda menim, da je investicija v Palace poleg težav prinesla neko izjemno dodano vrednost portoroškemu turizmu in se bo poplačala – o tem sem prepričan. Oboje je tudi razlog, da je zadeva presegla začetno investicijo.

Pot do Istrabenza

Kje pa ste dobili denar za nakup svoje družbe FB investicije?
Sredstva sem dobil na podlagi tega, da sem se odpovedal posrednim upravičenjem do podjetja, s katerim sem jih imel sklenjene. Zanje mi Janković trdi, da so antidatirane, kar seveda ni res.

Koliko je bil vreden nakup FB investicij takrat?
FB Investicije sem kupil, mislim, da za 3,5 milijona evrov.

Kje ste dobili ta denar takrat?
Iz prodaje teh posrednih upravičenj. Zadevale so delnice Istrabenza.

Dobili pa ste jih kako, z nagradami?
Ne. Pivovarna Laško je bila lastnica teh delnic.

Lahko razložite malo bolj natančno, kako je tekel tok do FB investicij?
Pivovarna Laško je imela delnice. Jaz osebno sem imel posredna upravičenja za te delnice posredno preko druge družbe. Jaz sem se tem upravičenjem odpovedal, za nadomestilo sem dobil denar, s  katerim sem financiral nakup FB Investicij.

Kako ste prišli do teh opcij?
Z dogovorom s podjetjem, ki je imelo dogovor s prodajalcem, s Pivovarno Laško.

Ste jih kupili?
Ne, odpovedal sem se upravičenjem do teh delnic. To je stvar, ki je ne bi rad razlagal v podrobnosti, o tem teče kazenski postopek. Pri nas je tako kot pri Richelieuju, ki je človeka obesil na podlagi šestih stavkov.

Zakaj ste si tako želeli Istrabenza? Da bi bili močni, bogati?
Menedžerski vstopi v lastništvo družb so nekaj normalnega, poglejte, koliko jih je v Sloveniji. Če boste pogledali časovnico mojega vstopa v družbo, ki je imela posredno lastništvo v Istrabenzu, boste videli, da sovpada s prevzemom Petrola. Skratka, tudi obrambno dejanje.

Kar pomeni, da vas je Janša hotel prevzeti?
To ste vi rekli.

Kaj pa vi pravite?
Takrat je bilo to tako.

Nisem obseden s Katarino Kresal

Kdo je vaš večji sovražnik, Zoran Janković, ki vas je ovadil, ali Katarina Kresal, za katero pravite, da vas preganja?
Ti ljudje niso moji sovražniki in jih ne razumem tako. Zoran Janković je prav gotovo človek, ki ne samo da me je ovadil, ampak je tudi javno napovedal vse, kar se bo na podlagi te ovadbe zgodilo, kar je nepojmljivo.
Po drugi strani je Katarina Kresal, ki razlaga o tem, da s to policijo nima nič. Šel sem ji že prej povedat, kaj se dogaja in kaj govori Janković, da je zmenjen z ministri, tudi z njo in Zalarjem, in tako dalje.

Torej sta se sestala?
Da, dvakrat. Ne vem datuma.

Odkar je ministrica?
Seveda. Enkrat na stranki in enkrat na kosilu.

Ste bili takrat še član LDS?
Ja, seveda.

Torej je bilo to, preden so se pri vas začele preiskave?
Da.

Se kaj slišite z Boškom Šrotom?
Zelo malo. Občasno se slišiva, kot z mnogimi drugimi.

Kaj pa je tema pogovorov?
Različne stvari.

Je tema Katarina Kresal?
Ne. Nisem obseden s to damo.