Javno podjetje Energetika Ljubljana (EL), ki je imelo v zadnjih petih letih 22 milijonov evrov dobička, je letos najelo štiri kredite v višini deset milijonov evrov. Zakaj? “Za potrebe tekočega poslovanja,” pojasnjujejo v EL in dodajajo, da so kredit za dva milijona evrov vrnili že oktobra, druge pa bodo do konca junija prihodnje leto. Za pokrivanje sprotnih stroškov sta letos kratkoročna posojila najela še Vodovod - Kanalizacija (Vo-Ka), v višini 1,4 milijona evrov, in Ljubljanski potniški promet (LPP), v višini 11 milijonov evrov.

“Katastrofa,” stanje, da se javna podjetja zadolžujejo za tekoče poslovanje, komentira Klara Stanič, direktorica bonitetne hiše Coface Slovenija, in se sprašuje, ali sprotni stroški vključujejo tudi plače uslužbencev. V javnih podjetjih na naše vprašanje, ali mora katero od njih najemati kredite za to, da zaposlenim izplača plače, niso odgovorili.

Prelivanje denarja?

Spomnimo, da je EL lani nakazala 15 milijonov evrov na račun Mestne občine Ljubljana (MOL) v zameno za občinski delež v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana, ki jo je morala potem še dokapitalizirati s petimi milijoni evrov. Še preden je mestni svet potrdil ta posel, je nekdanji ljubljanski svetnik in direktor direktorata za energijo Janez Kopač napovedal: “EL utegne imeti likvidnostne težave, če bo morala dati denar za nakup.”

Poleg tega je EL plačal tri milijone evrov za Mesarski most, ki ga je takoj po dokončanju brezplačno prenesel na MOL. V podjetju pojasnjujejo, da so se projekta lotili zato, ker so lahko “z izgradnjo Mesarskega mostu dokončali dolgo načrtovano gradnjo sistemske vročevodne povezave med Petkovškovim in Adamič-Lundrovim nabrežjem, ki je pomembna zaradi zanesljive oskrbe objektov širšega mestnega središča s toploto in je bila z vidika varnosti obratovanja nujno potrebna”.

Staničevi se zdi nenavadno, da so morala javna podjetja graditi mostove in kupovati deleže v podjetjih: “To so indici, da je prišlo do prelivanja denarja za potrebe MOL. Zanimivo bo videti, kaj bo o tem reklo računsko sodišče.”

Za 62 milijonov kreditov

Snaga je za zdaj edino podjetje v Javnem holdingu Ljubljana, ki se v zadnjih desetih letih ni zadolžilo. EL se je letos prvič, Vo-Ka je v zadnjem desetletju ob letošnjem kratkoročnem posojilu najela še za slabih osem milijonov evrov dolgoročnih kreditov, LPP pa je v desetih letih rekorder z 12 milijoni evrov dolgoročnih in 31 milijoni evrov kratkoročnih posojil. Skupaj so torej v zadnjem desetletju najeli za dobrih 62 milijonov evrov kreditov, samo v zadnjih dveh letih pa so, če upoštevamo tudi prihajajočo podražitev LPP, svoje storitve podražili za 90 odstotkov.