Umetni dolgovi. Vsaj dva domnevna goljufa v državi naj bi v zadnjih dveh letih poskušala svoje premoženje zaščititi z vpisom navideznega, lažnega zemljiškega dolga na to premoženje.

Ker je obema grozila izguba sporno in celo nezakonito pridobljenega premoženja, naj bi poskušala lažno prikazati, da svojim upnikom dolgujeta vsaj toliko, kot je vredna nepremičnina. Sodišče tako zavarovanega premoženja ne more niti začasno zamrzniti, še manj pa zaseči. “Če je na nepremičnini vpisan zemljiški dolg, fiktivno ali ne, ima upravičenec iz zemljiškega dolga pravico do prednostnega poplačila. Če je na nepremičnini, vredni 200 tisoč evrov, ustanovljen zemljiški dolg v višini 300 tisoč evrov, je država pri odvzemu onemogočena,” opozarja šef tožilstva v Mariboru Drago Šketa.

Dva postopka

Posamezniki, ki na tak način zaščitijo svoje premoženje, sodišču niso dolžni razkriti niti, koliko dolgujejo, komu in zakaj. Zato sodišče nima točnega podatka o tem, kdo vse je že ustvaril in vpisal tak dolg.

Tožilci denimo že dobro leto preiskujejo dva primera domnevnih zlorab pri ustvarjanju in vpisovanju zemljiških dolgov. “Tožilstvo v Kranju je obravnavalo eno zlorabo zemljiškega dolga in zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine vložilo obtožni predlog. Tožilstvo v Novi Gorici pa obravnava kazensko ovadbo zoper pravno osebo in njeno odgovorno osebo zaradi poslovne goljufije in oškodovanja, pri katerem je predmet kaznivega dejanja lažno priznanje zemljiškega dolga. Zadeva je že skoraj eno leto v dopolnjevanju na policiji,” pojasnjujejo na vrhovnem tožilstvu.

Pravica, ki se izrablja

Od maja 2011 do danes je bilo na različnih oblikah premoženja vpisanih 1.206 zemljiških dolgov. “Razpolagamo s podatki od uvedbe elektronsko vodene zemljiške knjige 1. maja 2011 in ti podatki res izkazujejo povečanje števila vpisov zemljiškega dolga,” ugotavljajo na vrhovnem sodišču. Na ministrstvu za pravosodje (MP) ob tem opažajo, da se zemljiški dolg kot pravica vedno redkeje uporablja s poštenim namenom. “V zadnjem času je zaznati, da se institut zemljiškega dolga izrablja zgolj kot zaščita pred morebitno izvršbo in stečajem. Gre za fiktivno ustanavljanje zemljiškega dolga izključno z namenom oškodovanja pravic drugih oseb in preprečitve poplačila njihovega dolga,” pojasnjujejo na MP.

Dokler je dolg le ustvarjen, a še nevpisan, ni upnika

Kaj sploh je zemljiški dolg?
Zemljiški dolg se ustanovi v breme nepremičnine in ne v korist morebitnega upnika. Ko je ustanovljen, lastniku nepremičnine omogoča, da z njim zavaruje svoj dolg, torej z njegovo izročitvijo upniku, da zavarovanje, da bo svojo obveznost izpolnil.

Foto: Thomas Crncec Drago Sketa Zakaj lastniku nepremičnine ni treba razkriti, komu dolguje?
Ker je zemljiški dolg enostranski pravni akt, ni mogoče ugotoviti, kdo je bil ta upravičenec iz zemljiškega dolga ob njegovi ustanovitvi. Običajno je situacija celo takšna, da upnika ob ustanovitvi zemljiškega dolga še ni, ker ga lastnik nepremičnine ustanovi za zavarovanje neke prihodnje terjatve. Ustanovitelj zemljiškega dolga bo denimo čez en mesec odšel na banko in zaprosil za kredit, v zagotovitev plačila svojih obveznosti pa bo banki izročil zemljiško pismo. Identiteta upnika tako ni znana ob ustanovitvi zemljiškega dolga, prav tako pa ne obstaja evidenca, komu je bilo zemljiško pismo izročeno.

Kdaj vemo, da je dolg lažen?
Ko upnik zahteva poplačilo iz zemljiške knjige, je razvidna njegova identiteta. Če hočemo dokazati, da je fiktiven, je treba dokazati, da je bil ustanovljen zgolj z namenom preprečiti poplačilo drugih upnikov, ki bi zaradi poznejšega vpisa v zemljiško knjigo imeli slabši 
vrstni red.