Po maratonski seji so poslanci s 46 glasovi za in šestimi proti sprejeli zakon o davku na nepremičnine. Novi davek bo uveden s 1. januarjem 2014, državi in občinam pa bo prispeval skupaj okoli 400 milijonov evrov letno. Tudi ob sprejemanju zakona je opozicija opozarjala predvsem na osnovo za obdavčitev, ki da je nepravična in vprašljiva.

Poslanci so soglasno sprejeli le dopolnilo SLS, s katerim bodo humanitarne organizacije oproščene davka na nepremičnine. Kot so poudarjali v SLS, je nesprejemljivo, da bi morale te organizacije plačevati davek na nepremičnine iz sredstev, ki jih sicer namenjajo za humanitarno pomoč.

V zakonu tako ostajajo zapisane stopnje davka, kot jih je predvidela vlada. Za stanovanjske nepremičnine je denimo predvidena obdavčitev v višini 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ki je bila ugotovljena z množičnim vrednotenjem nepremičnin.

Stanovanj, v katerih lastniki ne bivajo, bodo obdavčena po nekajkrat višji stopnji, a še vedno nižji, kot pa je predvidena za poslovne in industrijske objekte.

Najbolj sporna davčna osnova

Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.

Davčna osnova je ena glavnih točk kritik nasprotnikov davka. Opozarjajo namreč, da je posplošena tržna vrednost v veliko primerih daleč od realnega stanja, zaradi česar bo davek nepravičen. Opozicija je izpostavljala, da bi lahko bila osnova tudi tržna vrednost, kot bi jo ocenil pooblaščeni ocenjevalec.