Rusija, ki bo postala 156. članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), je prošnjo za članstvo vložila leta 1993, a so se pogajanja, tudi zaradi konflikta v Gruziji leta 2008, zavlekla.
Rusija je morala za vstop v WTO skleniti 30 dvostranskih sporazumov o zagotavljanju dostopa na trg storitev in 57 sporazumov o zagotavljanju dostopa na trg blaga. Med drugim je morala država pristati tudi na znižanje povprečne carinske stopnje z letošnjih 10 odstotkov na 7,8 odstotka.
Vlada za, opozicija proti
Za članstvo si je prizadeval nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev, močno pa so mu nasprotovale ruske opozicijske stranke, ki so prepričane, da bo članstvo škodovalo ruskemu gospodarstvu in terjalo velik socialni davek.
Predstavniki vlade so na drugi strani zagotovili, da bo članstvo državi prineslo nove investicije in izboljšalo produktivnost ter ne bo imelo nikakršnih negativnih socialnih posledic.
Je članstvo res zmagovalna kombinacija?
Na splošno velja, da bo rusko članstvo koristi prineslo vsem; ruski potrošniki upajo na stabilnost cen ali celo občuten upad življenjskih stroškov, gospodarstvo pa na večje zaupanje in boljši ugled med tujimi vlagatelji.
Svetovna banka računa, da bodo pozitivni učinki priključitve organizaciji na srednji rok predstavljali okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), plače pa naj bi se zvišale za okoli štiri do pet odstotkov. Na dolgi rok bodo ugodni učinki predstavljali letno okoli 11 odstotkov ruskega BDP, plače pa naj bi se zvišale za med 13 in 17 odstotkov.
Samo EU, največji ruski trgovinski partner, pa naj bi na drugi strani izvoz v največjo državo na svetu zaradi pozitivnih učinkov članstva v WTO letno povečala za štiri milijarde evrov.