V prvi točki tako Rupel meni, da je ocena premierja Boruta Pahorja, da se Slovenci "soočamo z odsotnostjo prepotrebne intelektualne presoje sodobnega prostora in časa" deloma točna in popolnoma nenavadna.

"Ta vlada je spodbujala vse mogoče radikalske in revolucionarske nastope (in tem nastopom primerna prizorišča), katerih skupni imenovalec je bil zaničevanje intelektualcev, slovenske narodne zgodovine, osamosvojitve in državne suverenosti Slovenije," je zapisal Rupel.

Tako je, kot piše nekdanji zunanji minister in tudi Pahorjev posebni odposlanec za zunanjo politiko, aktualna oblast ljudem, ki so se odlikovali v času nastajanja države, z najvišjih mest pripisovala "zaslugarstvo", na vodilna mesta ustanov pa je postavljala svoje ideološke privržence.

Grabež skupne lastnine

Glede tistega dela Pahorjevega zapisa, v katerem premier omenja "vprašanje popačenosti procesa prvotne akumulacije kapitala in grabeža skupne lastnine", pa Rupel meni, da se Pahor v tem delu obnaša, "kot da njegova vlada na tem področju ne bi imela pristojnosti in kot da se levjega deleža skupne lastnine ne bi polastili ravno privrženci politične usmeritve, ki jo uteleša aktualna koalicija".

Prav tako je mnenja, da je prav Pahorjeva vlada "spodbujala/omogočala", kot je zapisal Pahor, podivjano panogo finančne indrustrije.

Pahor na glavo postavil slovensko zgodovino

"Slovenija je izgubila svoje dostojanstvo prav med Pahorjevo vlado. Njeno "vplivnost" simbolično odraža zastopanost slovenskih diplomatov v evropski zunanji službi," je zapisal Rupel in dodal, da je Pahor na glavo postavil slovensko zgodovino.

Provincializem in pomanjkanje suverenosti sta po mnenju Rupla značilna za jugoslovansko državo, ki jo je vodila predhodnica Pahorjeve stranke: "Slovenija je bila jugoslovanska provinca!"

Politična kriza

Rupel se sprašuje, kaj je Pahor mislil s "politično krizo": "Kot je očitno vsemu svetu, politično krizo in luksuz v Sloveniji že imamo, saj nas menda staneta deset milijonov evrov na dan." Vpraša se tudi, koga je imel premier v mislih, ko je zapisal "politični razred"?

"Vendar lahko ugibamo: v 'političnem razredu' bi prišlo do 'dogovora' o predčasnih volitvah, nakar bi prišlo do 'vmesne blokade odločanja', ki bi datum predčasnih volitev premaknila v neposredno bližino rednih volitev," meni Rupel.

Sporazum s Hrvaško

Glede sporazuma s Hrvaško, kjer Pahor omenja, da ga je pred propadom rešila "nevidna roka razuma", Rupel pravi, da ga je za las rešila "propagandna mašinerija vlade, ki je temeljila na preprosti formuli: ker Pahorjeva vlada ne bo doživela posledic sporazuma, o njih ni treba povedati vse resnice; posledice je mogoče predstaviti v rožnati svetlobi, kot velik dosežek za Slovenijo". Rupel namreč pravi, da je Hrvaška arbitražni sporazum uzakonila skupaj z izjavo, da Slovenija ne more mejiti na odprto morje.

Glede Pahorjevega zapisa, da "rešili (smo) vprašanje, ki je grozilo, da se bo prevesilo iz političnega v varnostno", pa Rupel meni, da je ta poudarek nekaj popolnoma novega, "saj do zdaj nismo vedeli, da je bil arbitražni sporazum sklenjen v okoliščinah varnostne grožnje. Tekst je mogoče brati, kot da so nam grozili z vojno!?"

Odvračanje pozornosti

Rupel v svoji razlagi Pahorjevega zapisa, ki si ga lahko v celoti preberete v tej povezavi, zapiše še, da Pahor svoje argumente ni našel pri sebi, v svoji stranki, v koaliciji, v vladi ali v Sloveniji, temveč se izgovarja na mednarodno krizo in varnostne grožnje.

"Teh izzivov seveda ni mogoče podcenjevati, vendar jih je Pahor izkoristil za odvračanje pozornosti in odgovornosti. Čeprav je njegov glavni problem kriza njegove vlade, se zdi, kot da nas hoče prepričati, naj mimo nje pogledamo k višjim težavam in svetlejšim perspektivam, po možnosti celo ob nadaljevanju te vlade. Takšna smer razmišljanja pa ni le zgrešena, ampak tudi precej neprepričljiva," pravi Rupel.