Dolga leta je bila praksa RTV Slovenija, da številnih (predvsem mlajših) sodelavcev, ki so na radiu oziroma televiziji redno hodili v službo, niso zaposlovali, pač pa so ti morali delo opravljati preko avtorskih pogodb ali drugačnih oblik honorarnega dela.
Za delodajalca namreč oseba, ki je zaposlena, predstavlja veliko višji strošek kot nekdo, ki zanj dela honorarno, saj mu v tem primeru ni treba skrbeti za njegov regres, bolniško, dopust, itd.
Vzemimo primer: Pri neto plači tisoč evrov, bo strošek za delodajalca zaradi akontacije dohodnine, socialnih prispevkov in malice presegel 1.800 evrov.
Če delodajalec v službo vzame nekoga, recimo, s statusom samostojnega novinarja, ta morda na račun dobi kakšnega stotaka ali dva več kot tisoč evrov (prav toliko znaša tudi končni strošek delodajalca), a mora za plačilo dohodnine, socialnih prispevkov, prevoz in malico novinar poskrbeti sam.
Zakonodaja sicer določa, da mora delodajalec z nekom, ki vsak dan prihaja v službo in mu ob tem odreja tudi delo, dopust oziroma malico, skleniti običajno delovno razmerje. Drugačna pravna oblika dela (samozaposleni, avtorski honorarji ali študentsko delo …) ni dovoljena.
Prav zato so se po letih podaljševanja avtorskih pogodb številni honorarni sodelavci v preteklih letih odločili za tožbo RTV Slovenija. Veliki večini je sodišče pritrdilo, RTV jih je morala zaposliti.
Na Kolodvorski nam podatkov o zneskih, ki so jih v tem času izplačali, niso želeli poslati, češ da so po zakonu dolžni podatke hraniti le za zadnjih pet let. So pa že ti zneski dovolj zgovorni: Od leta 2014 do 2018 je morala nacionalka zaradi tožb honorarnih sodelavcev iz blagajne postrgati 860 tisoč evrov.
Predpostavljamo lahko, da bi vsota krepko presegala milijon evrov, če bi ji prišteli zneske, ki jih je morala RTV plačati v letih, za katera nam podatkov niso poslali.
Največ, več kot 62 tisoč evrov, sta dobila dva tožnika - prvi leta 2015, drugi lani. V povprečju je sicer vsak honorarni sodelavec iztožil dobrih deset tisočakov.
Zakaj tako visoki zneski? Tožnikom so morali za vsa leta, ko so delali kot honorarci, izplačati razliko med honorarjem ter plačo, ki bi jo za svoje delo prejemali, če bi bili redno zaposleni, poleg tega pa še vse prispevke za socialno varnost.
Če obstajajo elementi delovnega razmerja, je kakršna koli drugačna pravna oblika dela, kot že rečeno, prepovedana. Delodajalca lahko v nasprotnem primeru kaznuje tudi delovna inšpekcija in sicer z globo od tri do dvajset tisoč evrov.
A čeprav je bilo na nacionalki v preteklem desetletju na stotine takšnih primerov, ji je inšpektorat za delo v zadnjih treh letih izdal le eno prekrškovno odločbo. RTV Slovenija so kaznovali z globo tri tisoč evrov, njen direktor pa je moral plačati 450 evrov kazni.
Na vprašanje, koliko honorarnih sodelavcev še dela pri njih, na Kolodvorski odgovarjajo, da so do konca januarja zaposlili vse, ki so to želeli: "Nekateri se ne želijo zaposliti in bi želeli še naprej sodelovati z RTV Slovenija v dosedanji obliki. Ocenjujemo, da je takih okoli 10."
Pojasnjujejo še, da so leta 2016 uredili status 273 honorarnim sodelavcem, leta 2017 so jih zaposlili 106, lani pa 55.
Na sodišče pogosto tudi redno zaposleni
Od začetka septembra 2016 do začetka decembra 2018 je delodajalca tožilo 24 redno zaposlenih, najpogosteje zaradi plače, nadomestil in neprimerne ocene pri letnih razgovorih.
"RTV Slovenija je vse tožbe redno zaposlenih delno zmagala," poudarjajo na Kolodvorski, hkrati pa dodajajo, da so morali prav zaradi teh tožb zaposlenim plačati več kot 130 tisoč evrov. Še vedno imajo odprtih 13 tožb redno zaposlenih.
Če je kdo neprekinjeno sekundo dlje zaposlen več kot dve leti za določen čas, ga mora delodajalec zaposliti za nedoločen …
Spomnim se znanega komentarja doktorja Stareta znanega kot RUMENJAK ,ki zraven svojega poklica opravlja tudi redno komentiranja športnih dogodkov , …
Želite najti žensko za eno noč? Dobrodošli v == >> www.3xDate.top